Komu bi volivci namenili svoj glas

Koga bi volili za župana, če bi bile volitve jutri? Na to vprašanje je skušala odgovoriti javnomnenjska raziskava, ki smo jo v raziskovalni agenciji Parsifal SC pred lokalnimi volitvami izvedli za Gorenjski glas. V telefonski anketi smo polnoletnim prebivalcem gorenjskih občin predstavili vse županske kandidate v njihovi občini ter navedli, katere politične stranke oziroma liste jih podpirajo. Nato smo jih vprašali, komu bi namenili svoj glas, če bi se na volišča odpravili že naslednji dan.

Telefonske številke sodelujočih smo izbrali naključno iz baze telefonskega imenika. Pri izvajanju raziskave smo posebno pozornost namenili čim bolj enakomerni geografski pokritosti posameznih občin, saj smo želeli zajeti mnenja prebivalcev iz različnih krajev in naselij. Anketiranje je potekalo vsak dan med 15. in 19. uro.

Rezultati raziskave ponujajo vpogled v trenutno razmerje moči med županskimi kandidati in razpoloženje volivcev v času anketiranja. Pri tem je treba poudariti, da izražena volilna podpora še ne pomeni nujno tudi končnega volilnega izida. Do volitev se lahko namreč mnenja volivcev še spremenijo, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi tisti, ki v času anketiranja še niso bili odločeni, komu bodo namenili svoj glas. Na končni rezultat bo vplivala tudi volilna udeležba, predvsem to, koliko svojih podpornikov bodo posamezni kandidati uspeli spodbuditi k odhodu na volišča.

Posebna previdnost pri razlagi rezultatov je potrebna takrat, ko kandidate loči le nekaj odstotnih točk. Pri tako majhnih razlikah je treba upoštevati tudi velikost in sestavo vzorca v posamezni občini. Vsaka ocena volilne podpore ima namreč določeno statistično negotovost, ki jo med drugim izraža standardna napaka. Ta je pri manjših vzorcih praviloma večja, pri večjih pa manjša.

V spodnji tabeli prikazujemo, kako se standardna napaka ocene spreminja glede na število opravljenih anket. Manjša razlika med kandidatoma tako še ne pomeni nujno, da ima eden od njiju tudi dejansko prednost med volivci.

Pojasnilo

Ocene standardnih napak so izračunane pri 95-odstotni stopnji zaupanja. To pomeni, da bi se s 95-odstotno verjetnostjo dejanski delež v občini gibal znotraj navedenega razpona okoli izmerjenega deleža.

Primer: če je kandidat v občini z 250 anketiranimi dobil 40 odstotkov glasov, je njegova dejanska podpora z veliko verjetnostjo približno med 34 in 46 odstotkov.