Pomemben del zelenih površin v mestu so travniki. Olepšajo mesta, služijo rekreaciji in počitku prebivalcev ter imajo pomembno okoljsko vlogo. / Foto: Luka Rifelj
Pomemben del zelenih površin v mestu so travniki. Olepšajo mesta, služijo rekreaciji in počitku prebivalcev ter imajo pomembno okoljsko vlogo. / Foto: Luka Rifelj
Košnja naj ne bo prepogosta
Včasih je lahko tudi lenoba lepa čednost. Sploh pri košnji travnatih površin. Redkejša košnja travnikov, predvsem in tudi urbanih, namreč pomeni večjo odpornost proti vročini in več hrane za opraševalce.
Škofja Loka – V Čmrljici – slovenskem društvu za varstvo opraševalcev iz Škofje Loke se zavedajo, da imajo zelene površine velik pomen za kakovost bivanja v mestih: hladijo, zmanjšujejo učinek toplotnega otoka in nudijo senco. »Pomemben del zelenih površin so tudi travnate površine, ki ne le olepšajo mesta in služijo rekreaciji in počitku prebivalcev, ampak tudi izboljšujejo kakovost zraka, hladijo okolico, vpijajo deževnico in prispevajo k boljši kakovosti bivanja v mestih. So tudi pomemben življenjski prostor živali in rastlin,« navajajo. Upravljanje urbanih travnatih površin, kot opažajo, pogosto ni prilagojeno tako podnebnim izzivom kot reševanju krize biodiverzitete. Travniki zato ne nudijo v polnosti vseh zgoraj naštetih funkcij.
Problematična je zlasti prepogosta košnja. Še vedno je namreč pogosta miselnost, da morajo biti urbani travniki čim bolj zeleni. Tako na prenekaterem vrtu in parku kraljuje t. i. angleška trata, ki je, če jo pogledamo od blizu, v resnici zelena puščava. Prepogosto košene travne površine niso okoljsko vzdržne z več vidikov. »Pogosta košnja je energetsko potratna, na takih travnikih ni hrane za opraševalce, prepogosto košene površine pa so tudi manj odporne proti podnebnim spremembam, npr. poletni vročini in suši, in slabše blažijo njihove vplive,« so prepričani v Čmrljici.
Projekt Društva Čmrljica se zato posveča upravljanju košnje urbanih travnikov v Sloveniji. Projekt Prilagajanje košnje podnebnim spremembam, ki ga sofinancirata Eko sklad in ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada, gradi na obstoječih primerih dobrih praks in inovativnih pristopih v Sloveniji in tujini z namenom njihovega širjenja na nova območja. »V okviru projekta bomo analizirati stanje na področju upravljanja javnih travnatih površin ter pripravili smernice in priporočila za košnjo urbanih travnikov v luči blaženja podnebnih sprememb. Organizirali bomo nacionalni strokovni dogodek za izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks med upravljavci, odločevalci in strokovno javnostjo ter krepitev podpore za uvajanje redkejše košnje in izobraževalni dogodek za dijake in študente vrtnarskih in hortikulturnih šol. Ker sta pri spremembah zelo pomembna tudi podpora in sodelovanje javnosti, bomo izvedli ozaveščevalno kampanjo za splošno javnost.«