Poslanico v lahkem branju je v Mestni knjižnici Kranj prebrala dr. Aksinja Kermauner, na koncu pa uporabnikom Varstveno-delovnega centra Kranj predstavila Piko Nogavičko v lahko berljivi obliki. V kranjski knjižnici bo z njo 8. junija ob 17. uri zanimiv pogovor, ki ga organizira Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj. / Foto: Tina Dokl
Lahko branje ni potuha
Med 25. majem in 5. junijem potekajo prvi dnevi lahkega branja, s katerimi po slovenskih splošnih knjižnicah opozarjajo na pomen dostopnega gradiva za vse uporabnike. Začeli so se s poslanico. V Mestni knjižnici Kranj jo je prebrala ambasadorka za lahko branje dr. Aksinja Kermauner.
Kranj – Slogan letošnjih dnevov lahkega branja je »Dostopno. Razumljivo. Enakopravno. Brez ovir, za vse.« Vsebinsko jih je zasnoval Kompetenčni center za lahko branje, ki deluje pri Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, njegovi pobudi pa se je pridružila tudi Mestna knjižnica Kranj, ki je ob tem pripravila več dogodkov.
Prvi je bil 25. maja, ob uradnem odprtju, ko je ob 11.59 poslanico prebrala ambasadorka lahkega branja dr. Aksinja Kermauner. »Ob dnevih lahkega branja vam želimo povedati pomembno sporočilo. Pomembnemu sporočilu se reče poslanica. Knjižnice so namenjen vsem ljudem. Vsi imamo pravico do branja. Vsi imamo pravico razumeti, kar preberemo. Lahko branje pomaga ljudem do informacij, znanja in kulture. V knjižnico vstopimo, ker želimo brati, se učiti, se družiti. To velja za vse ljudi. V knjižnicah pripravljamo tudi dogodke, na primer delavnice, prireditve, predstavitve, predavanja. Dogodki so zato, da kaj novega izvemo, da se kaj novega naučimo, da se družimo. Dogodki morajo biti dostopni vsem. Lahko branje pomaga do znanja in sodelovanja. Lahko branje pomaga, da smo v branje vključeni vsi. V knjižnici imamo knjige za vse. Temu rečemo enakopravnost. Vsem ljudem damo možnost, da lahko berejo. Ne sme biti razlik. Ne sme biti ovir.«
Da so jo prebirali ob 11.59, ima poseben pomen. »Izbira ure sporoča, da je skrajni čas, da je minuta pred dvanajsto, da kot družba pravočasno opozorimo na pomen dostopnosti branja za vse,« je pojasnila Barbara Gasser iz Mestne knjižnice Kranj. Dodala je, da pogosto predpostavljamo, da je branje nekaj samoumevnega in vsem razumljivega. »Vendar za nekatere uporabnike iz ranljivih skupin branje običajnega gradiva predstavlja napor in oviro. Kot splošna knjižnica imamo ključno nalogo pri odpravljanju teh ovir in zagotavljanju enakopravnega dostopa do informacij. Gradivo v lahkem branju zato ni le izbor knjig na naših policah, temveč je jasno sporočilo vsem uporabnikom, da so pri nas dobrodošli in da imajo pravico do njim dostopnega branja. Potrebe po lahkem branju so vedno večje, gradiva pa je še zelo malo.«
V kranjski knjižnici se v drugem nadstropju od lani nahaja zbirka Berem zlahka, ki je namenjena slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, tujcem, osebam s težavami pri branju in tudi drugim uporabnikom. Dr. Aksinja Kermauner je povedala, da se ji zdi nekaj izjemnega, da knjižnice prepoznavajo pomen lahkega branja. »Ljudje lahko branje pogosto zamenjujejo z lahkotnim branjem, a ne gre za isto stvar. Treba je razbiti stereotipe in jasno povedati, da lahko branje ni potuha. Knjig v lahkem branju je še vedno premalo, se pa dela na tem, da jih bi bilo več. Lahko branje ima veliko zakonitosti, ki jih morajo avtorji upoštevati, na koncu pa besedilo preveriti s testnimi bralci,« je dejala in dodala podatek, da je četrtina ljudi v Sloveniji bralno ovirana.
Na koncu je uporabnikom Varstveno-delovnega centra Kranj, ki s knjižnico redno sodelujejo, predstavila še knjigo Pika Nogavička v lahko berljivi obliki.
