Knjigo Legenda o potopljenem zvonu v lahkem branju so predstavili (z leve): Mateja Meh, Tita Jenko, Saša Lesjak, Aksinja Kermauner in Nejko Perko. Pogovor je povezovala Urška Klajič. (desno). / Foto: Tina Dokl
Knjigo Legenda o potopljenem zvonu v lahkem branju so predstavili (z leve): Mateja Meh, Tita Jenko, Saša Lesjak, Aksinja Kermauner in Nejko Perko. Pogovor je povezovala Urška Klajič. (desno). / Foto: Tina Dokl
Lahko branje, težko pisanje
V prostorih Medgeneracijskega centra Vezenine Bled so v petek, 6. novembra, predstavili knjigo Legenda o potopljenem zvonu v lahkem branju.
Bled – Knjiga Legenda o potopljenem zvonu v lahkem branju je nastala na pobudo blejske občine, ki je k sodelovanju povabila Zavod Risa. Besedilo knjige so ustvarili po zgodbi Zvon želja Bogdana Novaka iz leta 1998 ter po tipni slikanici študentk inkluzivne pedagogike Mateje Terseglav in Eve Knez iz leta 2022. V lahko branje sta zgodbo priredila Nejko Perko in Aksinja Kermauner, ilustracije z bogatimi in mnogoštevilnimi podrobnostmi pa je ustvarila Tita Jenko.
Nova knjiga blejsko kulturno dediščino približuje otrokom in odraslim, ki potrebujejo lažje berljiva in razumljivejša besedila. Blejska legenda je tako postala dostopnejša širšemu krogu bralcev. A kot sta opozorila Nejko Perko in Aksinja Kermauner, ki sta v lahko branje priredila že legendo o nastanku Tržiča, ustvarjanje knjig v lahkem branju nikakor ni tako enostavno, kot si marsikdo predstavlja. Strinjala sta se, da je lahko branje težko pisanje. »Tudi sama sem bila na začetku, ko sem se začela ukvarjati z lahkim branjem, prepričana, da bo to zelo enostavno. A ne gre za preprosto krajšanje ali poenostavljanje vsebine, ampak za to, da vsebino naredimo dostopno. Informacij ne smemo izpuščati, ohraniti je treba tudi duha zgodbe.« Pomembno se ji zdi, da je besedilo »zračno«. »Nejko je gostobeseden, jaz pa sem črtala, in nekje na sredini sva se ujela,« se je posmejala. Perko pa je priznal: »Lahko branje mi seže do srca. Vse bi dal, da bi lahko napisal še več knjig v lahkem branju.« Besedilo sta dopolnjevala in preverjala v sodelovanju z bralci svetovalci, ki so presojali, ali je zapisano zares razumljivo. Takšno preverjanje je eden ključnih korakov pri pripravi kakovostnega lahkega branja, je poudarila Saša Lesjak iz Zavoda Risa. »Pogosto nam očitajo, da kvarimo literaturo, da popačimo informacije. A želimo ravno obratno – lahko branje mora biti pripravljeno kakovostno.« Tudi Aksinja Kermauner se je že soočila s pomisleki, da s knjigami v lahkem branju izgubljamo poglobljeno branje. A sama meni, da je za marsikoga to lahko samo korak do zahtevnejših besedil. »Obenem pa s tem omogočamo dostop do literature skupini ljudi, ki bi bila za to sicer povsem prikrajšana.«
Poseben pečat knjigi dajejo ilustracije Tite Jenko, ki jo je pri delu usmerjala Mateja Meh, za dragocene nasvete pa je poskrbel še ilustrator Peter Gaber. »Tudi ilustrirati lahko branje je težko, saj kot umetnik ne moreš vsega spustiti na plan, ampak se moraš uokviriti. Za eno ilustracijo je Tita porabila kar 16 ur,« je razložila Mateja Meh in dodala, da ilustracije v lahkem branju niso zgolj estetska dopolnitev besedila, ampak morajo ponuditi dodatne informacije in dodatno razlago, da so v pomoč pri razumevanju zgodbe. Tudi ilustracije so nastajale v sodelovanju z bralci svetovalci, njihove pripombe pa so vodile v številne popravke.