Levi del opozicije za razrešitev Stevanovića

Kljub parlamentarnim počitnicam, ki trajajo od 15. julija do 1. septembra (v tem času ni rednih sej, lahko pa se skličejo izredne seje), je dogajanje v politiki pestro. Levi del opozicije je v torek vložil predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. V Svobodi, SD-ju in Levici mu zaradi dogajanja glede opozicijskih preiskovalnih komisij očitajo kršenje ustavnega reda, med povodi za predlog pa je tudi afera Mijič. »Na mestu predsednika državnega zbora ne more sedeti nekdo, ki zlorablja ustavo,« je v izjavi za medije poudaril poslanec Levice Luka Mesec.

Ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj so se strinjali, da je ravnanje koalicije in stranke Resni.ca, ki sta z zavračanjem dnevnega reda blokirali odreditev parlamentarne preiskave o aferi Black Cube, neposredna kršitev ustave.

Stevanović se je na predlog za svojo razrešitev odzval na Instagramu, kjer je zapisal, da predlog temelji na zgrešeni predpostavki, da ni opravil svojih dolžnosti. »Dejstva so jasna: obe izredni seji sem sklical v zakonitem roku in na dnevni red uvrstil prav vse zahtevane točke predlagateljev.«

To je enajsti predlog za razrešitev predsednika državnega zbora v zgodovini samostojne države, vsi poskusi so bili neuspešni. Za razrešitev je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.

Superreferendumski dan?

Poslanci so na izredni seji za 11. oktober razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«.

Ob tem bi bil 11. oktober lahko »superreferendumski dan«. Koalicija in stranka Resni.ca sta namreč predlagali, da bi na isti dan izvedli še tri posvetovalne referendume z vprašanji, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Ob tem je leva opozicija predlagala, da naj bi z novelo zakona določili dva stalna referendumska dneva, ki bi bila drugo nedeljo v aprilu in oktobru.

Poletni tabor SDS

V Bovcu se je s tradicionalnim srečanjem občinskih odborov, članov in podpornikov SDS začel poletni tabor stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. »V treh desetletjih je letni tabor Slovenske demokratske stranke iz ideje postal najbolj množično politično zborovanje in srečanje največje politične družine v Sloveniji. To ni samo družina, ki je v tem času rasla, ampak družina, ki raste še naprej. Še enkrat več smo pokazali, da smo daleč največja politična sila v državi,« je poudaril Janez Janša. V dveh tednih bo na taboru potekal pester program z vzponi na vrhove gora, športnimi in družabnimi dogodki, delavnicami in predavanji, kulturnimi večeri in družinskimi aktivnostmi. Povzpeli se bodo tudi na Triglav, in sicer v soboto, 8. avgusta.

Levica brez Vesne

V Levici so po zahtevi stranke Vesna umaknili njihovo ime iz naziva poslanske skupine. Vesna Levici očita, da v državnem zboru niso vključeni v delovanje in odločanje in da Levica v praksi nadaljuje samostojno, z njimi neusklajeno delovanje. Obenem so zapisali, da progresivne stranke v Sloveniji, vključno z Levico, volilni rezultat še vedno razumejo kot sredstvo za zagotovitev položajev posameznikom in delitev finančnih prilivov. V Levici so zatrdili, da v celoti spoštujejo in izvajajo sporazum, ki so ga z Vesno sklenili pred volitvami, Vesni pa odstopajo tudi tretjino sredstev.

Kulturni bon za mlade

Poslanska skupina Gibanja Svoboda je v državni zbor vložila predlog zakona o uvedbi kulturnega bona za mlade, po katerem bi vsak 16-letnik prejel 200 evrov kulturnega bona, ki bi ga lahko izkoristil do dopolnjenega 21. leta starosti za obisk kulturnih prireditev in nakup kulturnih dobrin. »Vsak mlad človek bo lahko 200 evrov kulturnega bona uporabil popolnoma po svoji želji, ker mi želimo, da si mladi sami izbiramo, kaj želimo doživeti,« je povedala predsednica Gibanja Svoboda Mladi Nika Podakar, sicer Gorenjka iz Tržiča. Na predlog so se odzvali v Slovenski demokratski mladini in zapisali, da kulturni bon mora biti namenjen slovenski kulturi, ustvarjalcem in dediščini, ne pa financiranju političnega aktivizma posameznikov, ki pod krinko kulture živijo na račun davkoplačevalcev.