Nina Pirnat (NIJZ), Branko Gregorčič (ARSO), Andreja Sušnik (ARSO), Gregor Veratačnik (ARSO) / Foto: Klara Mrak

Nina Pirnat (NIJZ), Branko Gregorčič (ARSO), Andreja Sušnik (ARSO) in Gregor Vertačnik (ARSO) / Foto: Klara Mrak

Obeta se najdaljši vročinski val

Peklenska vročina ne bo popustila vsaj do prihodnjega petka. Kot je na današnji novinarski konferenci Agencije za okolje povedal meteorolog Branko Gregorčič, bodo temperature po večjem delu države presegale 35 stopinj.

Ljubljana – Agencija za okolje je z današnjim dnem za jugozahodno in osrednjo Slovenijo razglasila rdeče vremensko opozorilo pred visokimi temperaturami in veliko toplotno obremenitvijo. »Temperaturni prag za izdajo rdečega opozorila je 28 stopinj Celzija pri srednji dnevni temperaturi, kar približno odgovarja maksimalnim popoldanskim temperaturam okrog 37 stopinj Celzija. ​Že včeraj je živo srebro ponekod preseglo prag 37 stopinj Celzija, danes pa pričakujemo še stopinjo ali dve višje temperature. Ta stopnja opozorila velja od danes do torka. Potem se bo pa težišče vročine preselilo proti vzhodu in bomo sproti prilagajali barve vremenskih opozoril. Vsekakor pa se je treba zavedati, da bo vročinski val brez večjega popuščanja trajal tudi večji del prihodnjega tedna,« poudarja Branko Gregorčič.

Intenziven in dolg vročinski val

Kot je povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je tokratni vročinski val posebnost ne samo po izjemno visokih temperaturah, temveč tudi po trajanju. »Najvišje zaporedno število dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija je bilo doslej deset, in sicer v Kopru sredi avgusta 2015. Letošnje vremenske napovedi pa kažejo, da bi lahko prišli celo do 11 ali 12 zaporednih dni, ko bi vsaj na nekaterih merilnih mestih vsak dan temperatura presegla 35, morda celo 40 stopinj Celzija, tako da je možno, da se bo zgodil tudi absolutni slovenski rekord.«

Huda suša

Letošnje izjemno visoke temperature zraka so po besedah Vertačnika zelo povezane s sušnimi razmerami. »Suha tla se hitreje in močneje segrejejo kot vlažna oziroma normalno namočena, saj je v prisotnosti le-teh tudi manjše izhlapevanje, tako neposredno iz tal kot iz rastlin. Zaradi tega gre več sončne energije v segrevanje tal in zraka, in ne toliko v samo izhlapevanje. V takšnih vročinskih valovih, kot je trenutni, so lahko dnevni maksimumi lahko tudi tri ali štiri stopinje Celzija višji, kot če bi imeli neke povprečne padavinske razmere oziroma dobro namočena tla,« je pojasnil Vertačnik. Tudi zaloge vode v vodotokih in podzemnih vodah so nizke. Kot je povedala agrometeorologinja Andreja Sušnik, se tudi tu grafi barvajo na oranžno v nekaterih regijah. »Ponekod hidrologi omenjajo, da tudi 60 odstotkov merilnih mest kaže stanje nizkovodnih razmer. Obdobja zmerne suše se nadaljujejo tudi v podzemne vode. Dlje ko bo vročinski val potekal, bolj se bodo razmere poslabševale.« Značilnost letošnjega leta je po njenih besedah zelo zgodnji začetek suše, ki se je praktično začela že pozimi in nadaljevala v pomlad, visoke temperature pa sušo le še intenzivirajo.

Škodljivi vplivi za zdravje

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo ali vsaj omilimo. Napotke, ki so zapisani na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je predstavila Nina Pirnat z NIJZ. Posebej je poudarila skrb za dojenčke in starejše. »Večkrat vidimo, da so vozički pokriti s plenicami ali odejicami. To je lahko smrtno nevarno, ker pod pokrivali nastane kupola toplega zraka. Če jih želimo zaščiti pred soncem, uporabimo senčnike.« Pri starejših pa se moramo zavedati, da je njihovo stanje pogosto združeno s kroničnimi boleznimi in so že zato bolj občutljivi. »Velikokrat imajo moten občutek za žejo in premalo pijejo. Zato se pri starejših velikokrat spomnimo tudi na medsosedsko pomoč. Svojce ali sosede večkrat obiščimo, jih pokličimo, preverimo, ali imajo prezračena stanovanja in ali imajo na voljo dovolj tekočine.«