Lokalne koprive

V preteklosti smo bili na slovenskem političnem parketu že priča domnevnih primerov uporabe anonimnih profilov na družbenih omrežjih. Verjetno se marsikdo še spomni afere Kopriva, ki je pred leti sprožila kar nekaj razprav o tem, kdo se v resnici skriva za različnimi spletnimi vzdevki. Bližajo se lokalne volitve in boj za županske stolčke se je že dodobra začel, kot kaže, pa imamo tudi v lokalnih skupnostih takšne in drugačne koprive. Prejšnji teden je namreč nekaj podobnega odjeknilo tudi v eni od gorenjskih občin. Pojavili so se očitki, da naj bi ena od kandidatk za županjo na družbenem omrežju Facebook odgovarjala z drugega, lažnega profila. Aktualni župan se je kasneje ostro odzval na dogajanje, kandidatka pa je očitke zanikala.

Težko smo sicer presenečeni – v volilnih kampanjah smo vajeni takšnih in drugačnih načinov prepričevanja volivcev in spodkopavanj nasprotnikov. Prav tako nam je že znano, da raven politične kulture v zadnjih letih pada in izgublja boj z osebnimi obračunavanji, besednimi spopadi in spletnimi komentarji. Prav virtualni svet je za to še kako priročen – vsak lahko pove svoje mnenje, eni javno, drugi pa skriti za nenavadnimi vzdevki, izmišljenimi imeni in s spleta ukradenimi fotografijami. Pa sploh ni važno, ali so levi, desni ali »ta vmesni«. Politične koprive niso omejene na strankarske meje in poženejo na različnih koncih političnega vrta. Je pa res, da jih hitro opazimo pri političnih nasprotnikih in pogosto spregledamo na naši strani ograje.

Ne moremo sicer reči, da je anonimnost na spletu sporna. Posamezniki imajo različne razloge, da svojih mnenj in stališč ne izražajo z imenom in priimkom. Vsekakor pa je sporno, če se na družbenih omrežjih pod lažnimi profili skrivajo posamezniki, ki sami sodelujejo v politični tekmi. Vsemu tudi ne moremo in ne smemo verjeti – sum ni dokaz in obtožba ne postane resnična samo zato, ker ima veliko všečkov, komentarjev in delitev. Najbrž je za nas bolj pomembno vprašanje, kakšne politične kulture si želimo. Morda takšne, v kateri kandidati tekmujejo z vizijami, programi, idejami in rešitvami za boljši jutri? Ali take, v katerih več pozornosti namenjamo javnemu pranju umazanega perila in ugibamo, kdo se skriva za kakšnim profilom?

Skoraj zagotovo bo tudi ta »lokalna kopriva« ostala nerazkrita – vsekakor pa bi bilo dobro, vsaj glede na to, koliko realnih izzivov imajo občine, da predvolilna razprava ne ostane pri ugibanju o spletnih identitetah. Vrt je namreč lahko poln kopriv, a od tistih, ki ga želijo voditi, pričakujemo, da bodo posadili kaj koristnega, in ne da se bodo ukvarjali samo s plevelom.