Med odpadki vse več hrane

Ljubljana – Na nacionalnem posvetu Spoštujmo hrano, spoštujmo planet, ki je minuli četrtek potekal ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarili pomen doniranja in prerazporejanja presežkov hrane. »Doniranje presežkov hrane predstavlja enega ključnih ukrepov za zmanjševanje količine odpadne hrane, hkrati pa ima tudi humanitarno dimenzijo, saj se presežki, ki so varni in kakovostni, s pomočjo humanitarnih organizacij prerazporejajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo,« so poudarili in dodali, da se letno s pomočjo okoli 350 prostovoljcev prerazporedi več kot dva tisoč ton hrane, ki jo donira okoli 130 trgovin okoli 12 tisoč osebam. Po besedah državnega sekretarja Ervina Kosija je za ministrstvo pomembno, da se zavrže čim manj hrane, ker pritisk potrošnje povratno negativno vpliva na intenzivnost kmetijske proizvodnje. »Zmanjšanje odpadne hrane neposredno vpliva na obseg preskrbe s hrano, zato je treba ozavestiti, da je odpadna hrana etični, a tudi okoljski in podnebni problem.« Želja tako ostaja, da bi se s hrano v celotni verigi ravnalo na način, da se najprej preprečuje nastanek presežkov hrane.

V gostinstvu še številni izzivi

Velik potencial za zmanjšanje količin odpadne hrane še vedno ostaja v gostinstvu. Ob predstavitvi zaključkov projekta Krožnik 12.3 za manj odpadne in več trajnostne prehrane v gostinskem sektorju so v društvu Ekologi brez meja pojasnili, da je analiza odpadne hrane, menijev, nabavnih politik in komuniciranja v treh sodelujočih restavracijah razkrila številne izzive, pa tudi priložnosti za izboljšave. »Raziskava je pokazala, da se količine odpadne hrane, preračunane na gosta, gibljejo med 150 in 460 grami.« A kot opozarjajo Ekologi brez meja, lahko restavracije, vključene v takšne projekte, že s samim spremljanjem oziroma merjenjem količin odpadne hrane ter s tem pridobivanjem večjega zavedanja o trenutnem stanju zmanjšajo količine odpadne hrane. »V primeru treh sodelujočih restavracij je to zmanjšanje znašalo med šest in 18 odstotkov.«

Preprečevanje odpadne hrane v gospodinjstvih

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je predstavilo rezultate zadnje sortirne analize bioloških odpadkov iz gospodinjstev, ki so jo izvedli konec lanskega in v začetku letošnjega leta na sedmih območjih v podravski regiji. Ta je pokazala na skrb vzbujajoč trend, saj je med odpadno hrano vse več užitne hrane. Delež odpadne hrane med biološkimi odpadki se je po njihovih podatkih povečal na 28,6 odstotka, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju 2021/2022, pri čemer izstopa porast užitnega dela odpadne hrane, ki se je povečal za osem odstotnih točk in zdaj predstavlja 24,4 odstotka odpadne hrane med biološkimi odpadki. Minulo sredo je ministrstvo začelo tudi pomladno akcijo vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane na spletni strani
dnevniki.samo1planet.si, pri kateri lahko sodelujejo vsa gospodinjstva in tako pomagajo soustvarjati boljši vpogled v ravnanje s hrano v slovenskih kuhinjah. »Z vodenjem dnevnika lahko vsak posameznik prispeva k razumevanju prehranskih navad in k razvoju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane.«