Najvišje priznanje Goriškemu muzeju

Bled – Bled je med 30. septembrom in 3. oktobrom gostil mednarodno srečanje slovanskih muzejev, kulturnih ustanov in strokovnjakov, ki sta ga pripravila Forum slovanskih kultur in Zavod za kulturo Bled. Vrhunec štiridnevnega programa je predstavljala slovesna podelitev nagrad živa 2026. Nagrada živa, poimenovana po slovanski boginji življenja Živi, je namenjena izjemnim dosežkom pri ohranjanju, varovanju, interpretaciji in promociji slovanske dediščine. Na letošnjem srečanju se je predstavilo 43 nominirancev iz 16 držav, med njimi 13 ustanov, povezanih s slovensko dediščino. Goriški muzej je osvojil priznanje za najboljši slovanski muzej, Kašubski etnografski park Teodore in Izidorja Gulgowskega iz Poljske pa za najboljši slovanski naravni in kulturni spomenik. Častno omembo so prejeli Kotorski muzeji iz Črne gore.

Mit in spomin

Osrednja tema letošnjega srečanja na Bledu je bila Mit in spomin v slovanskem kulturnem prostoru. Udeleženci so razpravljali o tem, kako se miti, zgodbe in kolektivni spomin ohranjajo, spreminjajo in na novo interpretirajo ter kako muzeji iz preteklosti ustvarjajo živ, relevanten in vključujoč prostor za sodobno družbo, so pojasnili v Zavodu za kulturo Bled. »Tema konference se je neposredno povezala tudi s predstavitvami 43 nominiranih muzejev in kulturnih ustanov. Ti so predstavili svoje pristope k ohranjanju in interpretaciji dediščine ter razpravljali o tem, kako lahko muzeji danes povezujejo preteklost s sodobnimi družbenimi vprašanji.« Na konferenci sta nastopila tudi ugledna strokovnjaka: ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar Noah Charney je predstavil svet slovanske mitologije in folklore, zgodovinar Michal Stehlík, direktor Češkega muzeja literature, pa je spregovoril o spreminjajoči družbeni vlogi (čeških) muzejev v 21. stoletju in njenih izzivih razvoja na področju digitalizacije.

Posebna priznanja

Kot je poudarila direktorica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter, so letošnji nominiranci za nagrado živa ponovno pokazali, kako različne so lahko poti do dediščine – od tradicionalnega varovanja zbirk do novih načinov pripovedovanja zgodb, vključevanja skupnosti in povezovanja kulture z drugimi področji. »Živa ni le nagrada, je predvsem mreža ljudi in ustanov, ki verjamejo, da je mogoče dediščino varovati tudi tako, da jo odpremo novim interpretacijam in novim občinstvom.« Poleg glavnih nagrad so podelili še posebna priznanja. Muzej na prostem Vysočina iz Češke je dobil priznanje za interpretacijo nesnovne kulturne dediščine, Planet Sarajevo iz Bosne in Hercegovine za povezovanje s skupnostjo, Muzej in galerija MUZA iz Slovenije pa za izjemne razstavne dosežke. Muzej sprememb iz Ukrajine je prejel priznanje kulturni heroj slovanske dediščine. Ambasadorji odličnosti pri ohranjanju slovanske kulturne dediščine v svetu pa so postali: Slovenska kulturna akcija iz Argentine, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Avstrije, Ukrajinski muzej Kanade, Srbski cerkveni muzej na Madžarskem ter dve ustanovi iz Italije – Kulturni center Lojze Bratuž ter SMO krajinski in pripovedni muzej.