Preiskovalna komisija / Foto: STA/Katja Kodba

Preiskovalna komisija državnega zbora / Foto: STA/Katja Kodba

Novela zakona o parlamentarni preiskavi

Kranj – Volivci bodo v nedeljo, 11. oktobra, na zakonodajnem referendumu odločali o uveljavitvi oziroma zavrnitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Za zakonodajni referendum velja zavrnitveni kvorum, kar pomeni, da bi bil zakon na referendumu zavrnjen v primeru, če bi večina volivcev veljavno glasovala proti zakonu in bi bilo obenem teh volivcev vsaj petina vseh volilnih upravičencev, kar pomeni po zadnjih podatkih Državne volilne komisije najmanj 339.706 volivcev.

Novelo zakona o parlamentarni preiskavi je na predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec (SDS) državni zbor sprejel 26. maja letos z glasovi poslancev SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice, proti sprejemu so glasovali poslanci opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?

Najbolj izpostavljena sprememba zakona, ki ureja parlamentarno preiskavo o »zadevah javnega pomena«, se nanaša na varovalko v fazi odreditve preiskave, po kateri je več akterjev imelo možnost od ustavnega sodišča zahtevati, da preveri skladnost akta o odreditvi preiskave z ustavo in zakonom. Ta varovalka je v zakon prišla zaradi ugotovitev ustavnega sodišča v odločbah iz let 2011 in 2021 o pomanjkljivih možnostih pravnega varstva za posameznike, ki so predmet parlamentarne preiskave. Z novelo bi ta varovalka ostala Sodnemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu (namesto Državnotožilskega sveta), ostali dosedanji upravičenci pa bi bili izključeni. Med slednjimi so na primer parlamentarna manjšina, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, lokalne skupnosti, preiskovanci in pravne osebe zasebnega prava. Za preiskovance novela predvideva sodno varstvo v upravnem sporu po vročitvi končnega poročila, torej po končanem delu preiskovalne komisije.

Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, podprto s 44.619 podpisi volivcev, so 21. julija letos v državni zbor vložili nekateri člani nekdanjega odbora za človekove pravice, ki so ga ustanovili leta v času afere JBTZ. Med njimi so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.