O narečjih na obmejnem območju

Mojstrana – Četrtkova Glasova preja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je še en člen pri oživljanju jezikovnih in kulturnih vezi na obmejnem območju Slovenije in avstrijske Koroške, ki v sklopu projekta Lingua poteka na treh ravneh. Poudarek je na izmenjavi znanj in dobrih praks na področju predšolske vzgoje, ozaveščanju o jezikovni in kulturni dediščini ter razvoju digitalnega orodja za ohranitev ziljskega narečja. »Pri razvoju rešitve za pretvorbo govora v besedilo sodelujemo s strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V ta namen smo doslej s podporo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik transkribirali 92 ur posnetkov ziljščine. Preostaja še osem ur zbranega gradiva,« je povedala koordinatorica projekta Sanja Boto.

Ziljsko narečje se je izoblikovalo na območju Ziljske doline na avstrijski Koroški, Kanalske doline v Italiji in Rateč v Zgornjesavski dolini. »Ratečani rečejo den namesto dan. Značilno je tudi akanje, zato rečejo na primer 'se je amaživa' namesto 'se je omožila'. V gorenjskem narečju bomo slišali mlek, v rateškem govoru pa mliek …,« je dialektologinja Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša nanizala nekaj značilnosti rateškega govora. Opaža sicer, je povedala na včerajšnjem dogodku, da se govor Ratečanov približuje kranjskogorskemu podnarečju, v katerem ziljsko narečje prehaja v gorenjsko.

Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, in Rudi Bartoloth, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah, sta na okrogli mizi spregovorila o prizadevanjih za ohranjanje slovenščine med zamejskimi Slovenci v obliki jezikovnih tečajev, izdaje knjig, zgoščenk in narečnih slovarjev, popisa hišnih in ledinskih imen … Doprinos so po mnenju gosta iz Kanalske doline tudi čezmejna sodelovanja in srečanja. Sredi junija je povabil na jubilejno 10. srečanje treh dežel na Dobraču.

Jože Košnjek, ki že vrsto let spremlja dogajanje v zamejstvu in o njem seznanja bralce Gorenjskega glasa, je kot pomemben prispevek k ohranjanju maternega jezika, zlasti med mladimi, poudaril piramido dvojezičnega izobraževanja pod okriljem Mohorjeve, šolanje dijakov iz Slovenije na Koroškem in gledališko dejavnost koroških kulturnih društev.

Pogovor o narečjih na obmejnem območju je obarval tudi zven narečnih govorov v Zgornjesavski dolini. Zanj so poskrbeli Matjaž Podlipnik, med drugim sodelavec Gornjesavskega muzeja Jesenice in turistični vodnik, ter pravljičar Bukovnik in Žilijeva Anca, ki sta odigrala odlomek iz Rajž po poteh Triglavskih pravljic.