Občine večinoma zadovoljne

Kranj – Z nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo želijo po besedah Božidarja Godnjavca z ministrstva za infrastrukturo in energetiko povečati njeno prepustnost in zmogljivost. Sedanja proga, je opozoril, ne ustreza več sodobnim standardom, zato bodo na celotnem odseku, to je približno tridesetih kilometrih, dogradili drugi tir. »To pomeni hitrejši, pogostejši in zanesljivejši potniški promet, saj naj bi potniški vlaki dosegali hitrosti do 160 kilometrov na uro.« Sedanji predlog državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo so pripravili tudi po preučitvi več kot tristotih pripomb, ki so jih prejeli na prvotni predlog državnega prostorskega načrta za omenjeno progo po javni razgrnitvi leta 2024. Na podlagi tega je prišlo do spremenjenih rešitev na 26 lokacijah.

Še vedno jih skrbi hrup

Med ključnimi spremembami je Rado Romih iz Razvojnega centra Planiranje poudaril podaljšan pokriti vkop pri Stanežičah ter prestavitev tovorne postaje s kmetijskega območja na Polici v industrijsko cono v Naklem, pri čemer je po novem predvidena v bistveno manjšem obsegu. Kljub temu so krajani na javni razpravi izrazili kar nekaj pomislekov tudi v zvezi z novo rešitvijo, predvsem jih skrbi morebitni povečan hrup in povečan promet na okoliških cestah. Zato je Primož Povše, nakelski podžupan, ki začasno opravlja funkcijo župana, že napovedal, da bodo vztrajali pri protihrupnih ograjah, če se bo izkazalo, da se bo zaradi železniškega prometa hrup povečal. Ob tem je poudaril, da so sicer zelo zadovoljni, da je železniška proga prišla do Naklega, predvsem zaradi potniškega prometa. S predstavljenimi rešitvami so bili zadovoljni tudi na Mestni občini Kranj. Nika Rovšek iz skupnih služb za urejanje prostora je poudarila, da Kranj potrebuje investicijo v gorenjsko železnico ter s tem tudi preureditev železniške postaje in novo avtobusno postajo. »Zadovoljni smo, da so upoštevali naše pripombe in predvsem spremenili ureditve v Struževem. Še naprej pa bomo pozivali investitorja, da vsako fazo nadaljnjega načrtovanja komunicira tako z občani kot z občino, da bodo rešitve usklajene na način, da bodo čim manj vplivale tako na nepremičnine kot tudi na bivanje v Kranju.«

Prebivalce skrbijo poškodbe objektov

Bojazen, kako bo gradnja načrtovanega železniškega predora vplivala na njihove objekte, pa so izrazili krajani Labor. Zato so se nekateri med njimi obrnili na odvetnika Anžeta Tršana, ki sicer meni, da sodobne tehnologije omogočajo ustrezno izvedbo, ob tem pa dodal, da mora država kljub temu poskrbeti, da se izvede monitoring in opravijo posnetki objektov ter se na podlagi tega povrne morebitno nastala škoda na objektih.

Romih je ob zaključku javne obravnave v Kranju razpravo ocenil za konstruktivno. Kot je poudaril, ni bilo večjega nasprotovanja. »Razen na koncu, ko je spet prišla na plano ideja o hitri železnici ob avtocesti, ki je bila v preteklosti na nekaterih institucijah že zavrnjena.« Predstavniki civilne iniciative Občanom in okolju prijazna železnica so napovedali, da se bodo kljub temu še naprej zavzemali za to, da bi bila obstoječa železnica namenjena le medmestnemu potniškemu prometu, medtem ko bi se nova hitra železnica gradila ob avtocesti.