Cerkljanski župan Franc Čebulj je zavrnil trditve tožeče strani, da naj bi občina investitorja z različnimi manevri silila v podpis pogodbe, ki jo je sama pripravila. / Foto: Gorazd Kavčič, arhiv Gorenjskega glasa
Od občine terjajo vračilo davka
Družba Raiffeisen Leasing je na kranjsko okrožno sodišče vložila gospodarsko tožbo, vredno 1,3 milijona evrov, zoper Občino Cerklje na Gorenjskem. Od nje terja povračilo davka, povezanega z investicijo v komunalno opremljanje poslovne cone ob brniškem letališču.
Kranj – Pred desetimi leti je družba Raiffeisen Leasing na t. i. območju L8 v bližini brniškega letališča pristopila k opremljanju svojih gradbenih zemljišč, pri čemer je v dogovoru s cerkljansko občino celotno komunalno opremo zagotovila sama. Danes na tem območju delujejo podjetja, kot so Cargo-Partner, Iskra Mehanizmi, SchäferRolls, Bosch Rexroth in druga. Čeprav je bila investicija zaključena že pred leti, družba zdaj s tožbo od Občine Cerklje na Gorenjskem zahteva povračilo že plačanega davka.
Po navedbah pooblaščenca tožeče stranke, ki se je skliceval tudi na stališča državnega odvetništva, je bilo glede na odlok o komunalnem opremljanju, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka, lokalno običajno, da občina pri izračunu komunalnega prispevka ne upošteva stroška DDV. Dodal je, da se kot davčna osnova upošteva višina komunalnega prispevka, ki ga investitorju ni treba plačati, občina pa mora plačati znesek obračunanega DDV, ne pa tudi zneska, ki predstavlja davčno osnovo. Poudaril je tudi, da občina pri odmeri komunalnega prispevka stroška DDV ni prelagala na nobenega dotedanjega ali kasnejšega investitorja, zato so pričakovali, da bo za kritje DDV poskrbela sama.
Na cerkljanski občini medtem trdijo, da je bila družba Raiffeisen Leasing sama dolžna plačati omenjeni davek, pri čemer ga je sama tudi plačala. K sklepanju pogodb o komunalnem opremljanju je občina po besedah pooblaščenca občine pristopala iz razloga, ker ni imela zagotovljenih proračunskih sredstev za lastno gradnjo predmetne komunalne opreme. »Pri nobenem investitorju ni prišlo do dileme, da je plačilo DDV njegov strošek,« je dejal in dodal, da občina za nobenega investitorja nikoli ni plačala nobenega DDV.
Glede sklicevanja na dopis Finančne uprave RS oziroma državnega odvetništva je povedal, da ta nikjer ne navaja, da bi morale občine investitorjem po pogodbah o opremljanju vračati DDV, ki so ga ti plačali državi kot svojo pogodbeno obveznost. »To obveznost je investitor sprejel s podpisom pogodbe, iz katere je jasno in nedvoumno izhajalo, da občina s konkretno pogodbo ne bo imela nobenih finančnih obveznosti,« je poudaril pooblaščenec občine.
Opozoril je še, da je družba povsem prostovoljno pristopila k sklenitvi pogodbe. »Lahko bi se odločila, kot to velja za veliko večino investitorjev, da počaka, da bodo tudi njena zemljišča skladno z ustreznimi prostorskimi programi prišla na vrsto za komunalno opremljanje s strani občine. Vendar se je izključno na lastno željo, celo na lastno iniciativo in iz lastne poslovne računice odločila, da bo sklenila pogodbo, kot jo je sklenila,« je dejal.
Cerkljanski župan Franc Čebulj je v torek na sodišču zatrdil, da je bila občinska uprava več čas kooperativna in je investitorju maksimalno prisluhnila, da je projekt lahko uspešno izpeljal. Zato je tožbo proti občini označil za povsem neutemeljeno in nekorektno.
Na naslednjem naroku, ki bo predvidoma 30. maja, bo sodnica Maruša Stroligo Petelin zaslišala zakonita zastopnika obeh strank v postopku, torej cerkljanskega župana in direktorico tožeče družbe Sladjeno Križaj.
