Pet bolnišnic na zahodu države v petmesečju s skupaj skoraj tremi milijoni izgube

Golnik/Ljubljana/Nova Gorica/Kranj/Ankaran – Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta skupaj ustvarile 21.601.926 evrov izgube, največ univerzitetna klinična centra Maribor in Ljubljana ter ljubljanski onkološki inštitut. V rdečih številkah je bilo tudi deset splošnih in specializiranih bolnišnic.

Izguba Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala 976.903 evrov, v istem obdobju lani pa 225.728 evrov. Med ključnimi razlogi za negativni poslovni rezultat so poleg višjih stroškov dela, materiala, zdravil in energentov, izpostavili tudi dejstvo, da prihodki v enakem obsegu ne sledijo povečevanju odhodkov.

Poslovanje sicer redno spremljajo ter stalno izvajajo ukrepe za racionalizacijo stroškov in izboljšanje učinkovitosti brez poseganja v kakovost in varnost oskrbe. Zavezali so se, da bodo do konca leta nadaljevali z izvajanjem ukrepov za racionalizacijo stroškov ter aktivno sodelovali z ministrstvom za zdravje, Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenija (ZZZS) pri iskanju rešitev za dolgoročno finančno stabilnost poslovanja.

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča, kjer so v prvih petih mesecih letošnjega leta beležili 818.865 evrov izgube, so pojasnili, da poslovanja ne nameravajo stabilizirati z zmanjševanjem obsega zdravstvenih storitev ali zniževanjem kakovosti obravnave, temveč z racionalnim upravljanjem stroškov in razvojem dejavnosti, ki prispevajo k dolgoročni finančni stabilnosti zavoda. Dodali so, da sicer že izvajajo ukrepe za stabilizacijo poslovanja.

Poleg izrazite rasti stroškov dela so med glavnimi razlogi za slabše poslovanje izpostavili znižanje cen zdravstvenih storitev. Prepričani so, da bi bilo z vidika učinkovite porabe javnih sredstev in uresničevanja ciljev skrajševanja čakalnih dob smiselno razmisliti o sistemski rešitvi, po kateri bi ZZZS financiral tudi rehabilitacijske primere, ki jih URI Soča opravi nad pogodbeno dogovorjenim obsegom.

Šempetrska je v prvih petih mesecih zabeležila izgubo 469.916 evrov, v prvi polovici leta pa je izgubo zmanjšala za okoli 70.000 evrov. Bolnišnica je v prvi polovici leta sicer izvedla za približno 320.000 evrov programa, ki zaradi spremembe uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 ni plačan, so pojasnili.

V prvem polletju leta 2026 so realizirali 99,6 odstotka načrtovanega programa. Pri programih, ki se plačujejo po realizaciji, pa je bolnišnica načrt celo presegla. Večji obseg dela so dosegli na področjih internistične in radiološke invazivne diagnostike, operacij abdominalne kirurgije, endoprotez kolka, odstranitve osteosintetskega materiala, operacij na okončinah, vstavitev srčnega spodbujevalnika, posegov pri ledvičnih kamnih, porodov, kirurškega zdravljenja raka ter zdravljenja možganske kapi, so navedli.

Bolnišnica ves čas izvaja aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, kot so optimiziranje notranjih procesov, organizacija dela in izraba razpoložljivih virov, pri čemer ohranja kakovost zdravstvene obravnave. »Ker smo v prvem polletju dosegli skoraj celoten načrtovani program, na več področjih pa ga celo presegli, bistvenega izboljšanja poslovnega rezultata ni mogoče doseči zgolj z večjo realizacijo storitev,« so navedli.

Iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj so sporočili, da so njihovi celotni prihodki v prvih petih mesecih letos znašali 4,48 milijona evrov, kar je 4,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani, celotni odhodki pa 4,95 milijona evrov oz. 1,9 odstotka več kot lani, kljub temu, da so bili za tri odstotke nižji od načrtovanih. Poslovni izid je tako znašal negativnih 463.210 evrov, kar pa je za dobrih 118.000 evrov oz. 20,3 odstotka manjša izguba kot v enakem obdobju lani.

Podatki o poslovanju v prvih petih mesecih po navedbah bolnišnice potrjujejo, da je glavni pritisk na poslovni izid strošek dela, ki predstavlja kar 69 odstotkov vseh njihovih odhodkov. Težava so bile tudi sistemsko podvrednotene cene ambulantne dejavnosti, nepokrita urgentna dejavnost, naraščajoče obveznosti do dobaviteljev in omejen vpliv na obseg programa in ozka specializiranost. Če trenutni trend grobo prenesejo na celo leto, bi bolnišnica leto 2026 ob nespremenjenih razmerah zaključila z izgubo v okvirni višini 1,1 milijona evrov.

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer so v prvih petih mesecih poslovali z 51.178 evri presežka odhodkov nad prihodki, so pojasnili, da podatki za prvo polletje 2026 še niso dokončno zaključeni. Hkrati so potrdili, da so ob polletju presegli pogodbeni program ZZZS in načrtovani obseg zdravstvenih storitev za prvo polletje ter dosegli šest odstotno rast prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani in ga zaključili s pozitivnim poslovnim izidom.

Pojasnili so, da se bodo odzvali na dopis ministra za zdravje, saj želijo med drugim predstaviti razvojne usmeritve, posebej pa želijo izpostaviti tudi problematiko financiranja rednega poslovanja in razvoja bolnišnice, saj novi model obračuna zdravstvenih storitev prinaša 23-odstotno znižanje cen najpomembnejših ortopedskih operacij. »Pričakujemo, da bo za našo bolnišnico zagotovljena ustrezna prilagoditev financiranja,« so navedli.