Podpisali dogovor o višini povprečnine

Predstavniki občin in pristojnih ministrstev so se dogovorili o višini povprečnine za leti 2027 in 2028, ki bo namesto 845 evrov znašala 915 evrov. Dogovor so v četrtek, 12. novembra, podpisali ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs, minister za finance Andrej Šircelj ter predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Medvode Nejc Smole, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka Robert Smrdelj ter podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.

Prepoved kampanje za financirane iz tujine

Poslanci koalicijskih strank SDS, NSI, SLS, Fokus in Demokrati ter stranke Resnica so v torek, 10. novembra, v državnem zboru v obravnavo po hitrem postopku vložili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, s katero bi prepovedali organizacijo volilne in referendumske kampanje pravnim osebam, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine. Poslanec SDS Zvonko Černač je ob predstavitvi novele po poročanju STA poudaril, da je kampanja neke vrste tekma in morajo pravila veljati za vse enako. Po Černačevih besedah je pomanjkljivost veljavnega zakona, da prepoveduje organizacijo kampanje tujim pravnim in fizičnim osebam, lahko pa jo organizirajo pravne osebe, ki so financirane iz tujine. Pri tem ni želel neposredno potrditi, ali je povod za spremembo zakonodaje delovanje Inštituta 8. marec. Podobno je v izjavi za medije tudi premier in predsednik SDS Janez Janša poudaril, da je treba izenačiti pogoje za vse organizatorje kampanje. Medtem ko prepoved financiranja iz tujine za politične stranke velja že 25 let, ista merila ne veljajo za druge organizatorje kampanj, je navedel. »Tako tujina vpliva na to, kako bomo Slovenci živeli, kar glede na situacijo, ki jo imamo, ni ravno izenačitev pogojev za sodelovanje v demokratičnem procesu. Poleg tega to pušča odprta vrata različnim manipulacijam,« je dejal Janša.

Po besedah Nike Kovač, direktorice Inštituta 8. marec, SDS poskuša z novelo zakona prepovedati njihovo delovanje, takšne prakse pa najdemo v avtoritarnih državah, kot so Rusija, Gruzija in Belorusija. Poudarila je, da bi ideja inštituta, če bi v prihodnje prepovedali njegovo delovanje, ostala živa. Dodala je, da jih veseli, da so v SDS proti temu, da se referendumske kampanje in kampanje za državnozborske volitve financirajo iz tujine. Kot je poudarila, Inštitut 8. marec svojih referendumskih kampanj nikoli ni financiral iz tujine. Kot je še povedala, je poklicala svojo prijateljico in največjo financerko kampanje My Voice, My Choice Marlene Engelhorn in jo prosila, da nakaže drobno donacijo SDS. »Zdaj tudi oni ne bodo mogli sodelovati v referendumskih kampanjah in kandidirati na volitvah,« je dejala.

Zakonski predlog je pri opozicijskih strankah naletel na neodobravanje, pri čemer predlagateljem očitajo obračun s civilno družbo in kritiki. V Gibanju Svoboda in Levica so že napovedali, da bodo storili vse, da do uveljavitve zakona ne pride. Po oceni Društva novinarjev Slovenije predlagana novela pomeni neposreden poseg v pravico civilne družbe do sodelovanja v politični razpravi ter v svobodo izražanja, kar je glede na sodno prakso lahko v nasprotju s pravom Evropske unije in Listino EU o temeljnih pravicah. Med tuje vire, in sicer ne za financiranje kampanje, ampak celotno financiranje organizacije, namreč predlog uvršča tudi javna sredstva iz razpisov EU in donacije iz drugih držav članic, kar Sodišče EU pravno obravnava enako kot domača sredstva. Veljavna zakonodaja organizatorjem že zdaj izrecno prepoveduje financiranje referendumskih kampanj iz tujine, zato gre po mnenju društva novinarjev za reševanje namišljenega problema.

Izvzetje policistov iz plačnega sistema

Notranji minister Franci Matoz je v torek, 10. novembra, za Televizijo Slovenija napovedal, da bodo policisti prvi, ki bodo zapustili enotni plačni sistem javnih uslužbencev. Njihove plače bi po novem urejal zakon o kariernem sistemu in plačah policistov. »Zadeva je že tako daleč pripravljena, da mislim, da bomo šli v proceduro najkasneje decembra,« je po poročanju STA dejal Matoz. Ministrstvo je osnutek zakona že predstavilo policijskima sindikatoma. Uvedel bo 17-stopenjsko karierno lestvico, najnižja osnovna policijska plača, ki je danes slabih 1600 evrov bruto, pa bi znašala 2300 evrov bruto. V sindikatih javnega sektorja so opozorili, da višanje plač eni poklicni skupini upravičeno prinese pričakovanja tudi drugih. Kot pravijo, pričakujejo dodatna pojasnila vladne strani.