Poudarek na kakovosti in odgovornem upravljanju

Ljubljana – Kljub številnim bojaznim, zlasti zaradi geopolitičnih napetosti, so podatki o obisku v začetku leta spodbudni, ugotavljajo v Slovenski turistični organizaciji (STO). V prvih petih mesecih, torej zunaj glavne sezone, so se prihodi turistov po podatkih Statističnega urada RS povečali za šest, prenočitve pa za sedem odstotkov. Prenočitve domačih gostov so bile višje za tri odstotke, tujih pa za devet odstotkov.

Ne več število, pomemba je kakovost

A ključno vprašanje slovenskega turizma danes ni več, kako privabiti več gostov, temveč kako njihov obisk usmeriti tako, da ustvarja večjo vrednost z manjšimi pritiski ter prispeva h kakovostnemu razvoju lokalnih okolij, je poudarila Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. »V STO spodbujamo razvoj kakovostnih doživetij ter krepimo znanje in kompetence destinacij in ponudnikov. Promocijo usmerjamo v goste z višjo potrošnjo, daljšo dobo bivanja in večjo pripravljenostjo za obisk izven glavne sezone. Obiskovalce obenem informiramo o varnem in odgovornem obisku, na domačem trgu pa spodbujamo odkrivanje še nepoznanih kotičkov Slovenije ter krepimo zavedanje o pomenu panoge.«

Ključno je upravljanje turističnih tokov

Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, ob tem poudarja, da je prav upravljanje turističnih tokov eden ključnih izzivov slovenskega turizma. »Rast obiska je tudi posledica uspešne desezonalizacije, saj se sezona vse bolj podaljšuje v pomladne mesece, hkrati pa se obiskovalci postopoma razpršujejo z najbolj obremenjenih območij v širši prostor. Poseben izziv ostaja mobilnost, zato destinacije vse bolj spodbujajo uporabo javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik premikanja. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju pa ima tudi določanje nosilne zmogljivosti prostora, ki omogoča ravnovesje med obiskom, kakovostjo življenja lokalnega prebivalstva in varovanjem naravnega okolja.«

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS), pa je opozoril na visoke stroške, ki pogosto presegajo rast prihodkov, kar omejuje investicije in ohranjanje konkurenčnosti na zahtevnem globalnem trgu. »Struktura nastanitvene ponudbe se je zaradi pretiranega razmaha kratkoročnih najemov poslabšala, zato je potrebna regulacija. Kadrovski manko pa se je umiril, saj so podjetja izboljšala delovne pogoje, plače pa so se med letoma 2019 in 2025 zvišale za 48 odstotkov. Zaposleni v turizmu so ključni za zadovoljstvo gostov, tako v hotelih kot na destinaciji.«

Spodbujajo odgovoren turizem

Kot še poudarjajo v STO, ima slovenski turizem močne temelje v kakovosti, trajnosti in gostoljubju. Povprečna spletna ocena zadovoljstva s turistično ponudbo skozi celo leto znaša 8,9, enaka ocena je bila dosežena tudi v lanski poletni sezoni. V Zeleno shemo slovenskega turizma je vključenih več kot 280 nosilcev znaka Slovenia Green, 78 odstotkov prebivalcev Slovenije pa je v eni od raziskav navedlo, da radi stopijo v stik s turisti, jim svetujejo in dajejo uporabne napotke.

A izkušnja po destinacijah, obdobjih in posameznih točkah se razlikuje, ugotavljajo v STO. Čeprav je povprečna zasedenost vseh turističnih kapacitet v Sloveniji skozi celotno leto okrog 50-odstotna, se v poletnih konicah na nekaterih točkah izraziteje kažejo lokalni in sezonski pritiski domačih in tujih turistov ter obiskovalcev, zlasti na promet, parkiranje, prostor in javno infrastrukturo.

»Cilji slovenskega turizma so jasni: večja dodana vrednost, spodbujanje obiska skozi vse leto in po vsej Sloveniji, tesnejše povezovanje destinacij, hitrejša digitalna in trajnostna preobrazba ter pametno upravljanje turističnih tokov na destinacijah v skladu s strateško vizijo slovenskega turizma: manjši odtis in večja vrednost za vse,« poudarjajo in dodajajo, da so za doseganje teh ciljev potrebni usklajeni, podatkovno podprti in večsektorski ukrepi, saj mnogih vprašanj turizem ne more reševati sam.

Perspektivna panoga

Turizem sicer ostaja ena najbolj perspektivnih panog za razvoj Slovenije, poudarjajo v STO. »Podpira skladen regionalni razvoj, ustvarja delovna mesta, odpira priložnosti za mala podjetja in mlade, ohranja dediščino, spodbuja razvoj podeželja, bogati kulturno in gastronomsko ponudbo ter krepi ponos na kraje, v katerih živimo.«

Njegov pomen potrjujejo podatki: turistični BDP predstavlja 5,4 odstotka BDP države, skupaj s posrednimi učinki pa 8,7 odstotka. V turizmu deluje več kot 23 tisoč poslovnih subjektov, zaposlenih pa je skoraj 60 tisoč ljudi. Izvoz potovanj je leta 2025 znašal 3,49 milijarde evrov. Potovanja predstavljajo 26 odstotkov celotnega izvoza storitev in so druga največja kategorija slovenskega izvoza storitev.