Predsednica republike povabila papeža na obisk

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek, 26. oktobra, ob obisku Vatikana papežu Leonu XIV. predala uradno vabilo za obisk v Sloveniji. Papežu, ki je sredi oktobra prestal operacijo, s katero so odstranili maligni tumor na pljučih, je ob tem zaželela dobrega zdravja. Kot je predsednica spomnila v izjavi za javnost, letos mineva 30 let od obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, prihodnje leto pa bomo praznovali 35 let priznanja slovenske samostojnosti s strani Svetega sedeža in vzpostavitve diplomatskih odnosov. »Torej kar nekaj razlogov, da bi papež Leon XIV. lahko prišel, in obljubil mi je, da bo,« je poudarila. Obisk je predstavljal nadaljevanje rednega dialoga med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Predsednica republike se je s papežem Leonom XIV. srečala prvič, z njegovim predhodnikom, papežem Frančiškom, pa trikrat: na avdiencah 22. maja 2023 in 5. decembra 2024 ter pred pogrebnimi slovesnostmi za zaslužnega papeža Benedikta XVI. V začetku oktobra je Vatikan obiskal že premier Janez Janša, še pred njim pa se je v Vatikanu mudil zunanji minister Tone Kajzer. Slovenijo je od osamosvojitve obiskal samo sedaj že pokojni papež Janez Pavel II., in sicer maja 1996 in septembra 1999, ko je med drugim slovenskega škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega.

Proslava ob dnevu suverenosti

V nedeljo, 25. oktobra, je v Kopru potekala državna proslava ob dnevu suverenosti v spomin na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade z ozemlja Slovenije v noči s 25. na 26. oktober 1991. Slavnostni govornik premier Janez Janša je poudaril, da je bila osamosvojitev Slovenije pred 35 leti rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek. V prvih letih samostojnosti smo bili na dobri poti, da postanemo druga Švica, a so sledila leta izgubljenih priložnosti, je dodal. Njegov govor so prekinjali žvižgi in protestni vzkliki, kar je kasneje na omrežju X obsodila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. »Žvižganje med govori na državne proslave ne sodi in takšno početje obsojam. Ni sodilo junija, ne sodi danes in iskreno upam, da ga v prihodnje ne bo deležen noben govornik na državni proslavi več,« je zapisala in meni, da bi nas morale državne proslave združevati, ne pa razdvajati. A predsednica države se proslave tako kot opozicija ni udeležila zaradi nestrinjanja s potezami vlade. Priprave na letošnje praznovanje so namreč spremljali politični spori glede preimenovanja državnega praznika na vabilu na državno proslavo in izključitve praporščakov Zveze borcev za vrednote NOB. Janša je sicer pred proslavo dejal, da so na njej dobrodošli vsi, a brez simbolov agresorja.

Znana nova poslanka Resnice

Po odstopu poslanca Borisa Mijiča se bo poslanski skupini Resnice kot nadomestna poslanka pridružila Martina Haring. Bila je sicer šele peta v vrsti za prevzem nadomestnega poslanskega mandata, a se je četverica pred njo temu odpovedala. Kot so sporočili iz Resnice, bo 42-letna Martina Haring, po izobrazbi magistrica poslovnih ved, doslej pa je delala na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s svojim strokovnim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in dobrim poznavanjem delovanja javnih sistemov pomembno prispevala h kakovostnemu parlamentarnemu delu, uresničevanju programa Resnice ter zastopanju interesov državljank in državljanov.

Barbara Zupančič nastopila mandat

Blejka Barbara Zupančič je v ponedeljek, 26. oktobra, nastopila petletni mandat zagovornice načela enakosti, potem ko ji je dozdajšnji zagovornik Miha Lobnik posle predal v petek, 23. oktobra. Kot je ob tej priložnosti poudarila nova zagovornica, funkcijo prevzema s spoštovanjem do desetletnega Lobnikovega dela in željo po odpravljanju ovir in ustvarjanju priložnosti, je poročal STA. Pojasnila je, da je več kot 25 let svojega poklicnega življenja namenila delu z ljudmi, predvsem pa ustvarjanju enakih možnosti in vključevanju tistih, ki so se spopadali z različnimi ovirami pri zaposlovanju in sodelovanju v družbi. Pri tem jo je vodilo prepričanje, da ima vsak človek sposobnosti in potenciale, ki jih je treba prepoznati. Hkrati morajo dobiti ustrezne priložnosti. Verjame v dialog in sodelovanje, pa tudi v to, da razumevanje samo po sebi ni dovolj. Kadar so ogrožene pravice, moramo imeti pogum, da odločno spregovorimo in ukrepamo, je pozvala. Želi si institucije, ki jasno opozarja na diskriminacijo in odločno varuje pravice, obenem pa spodbuja dialog in sodelovanje z državo, javnim in zasebnim sektorjem ter civilno družbo.