Žan Košir je pripravljen na novo sezono. / Foto: Tina Dokl
Žan Košir je pripravljen na novo sezono. / Foto: Tina Dokl
Še lahko posežem po stopničkah
Tako pravi deskar na snegu Žan Košir, ki pri 42 letih v novo sezono svetovnega pokala vstopa motiviran in bolje telesno pripravljen kot lani. Pred prvo tekmo na Kitajskem, kjer bo Tržičan ostal tri tedne, si želi predvsem konstantnih nastopov in uvrstitev v finale.
Tržič – Alpski deskarji na snegu bodo novo sezono svetovnega pokala začeli 28. novembra na Kitajskem. Od konca novembra do sredine marca jih čaka 12 različnih prizorišč, 15 posamičnih tekem, 23. januarja tudi na Rogli. Svetovno prvenstvo v avstrijskem Montafonu bo v prvi polovici marca. V reprezentanci kot edini Gorenjec ostaja Tržičan Žan Košir, ki je že na Kitajskem.
Lani na Kitajsko nisem šel in sem si letos rekel, da si bom vzel malo več časa. Ker gre za novo uvodno prizorišče, bom imel tako že prej priložnost preizkusiti progo, opremo in občutke na snegu. Vedno je dobro, da se pred tekmo nekoliko privadiš na razmere. Zdaj je najpomembnejša prav prilagoditev, saj so razmere precej drugačne, tudi zelo mrzlo je. Ostal bom tri tedne in upam, da bodo treningi tukaj kaj pripomogli tudi v nadaljevanju sezone. Nekaj konkurence je že tukaj, smo se pa nekoliko potipali že v Evropi, kjer sem videl večinoma vse tekmovalce, tako da vem, kam spadam. Prav veliko možnosti za trening v Evropi ni bilo. Trenirali smo na Stelviu, Kaprunu, v Val Senalesu in Kaunertalu. Kaj bodo te primerjave pomenile na tem snegu na Kitajskem, pa bomo videli.
Telesna pripravljenost je v primerjavi z lanskim začetkom sezone precej boljša. Lani sem imel težave s poškodbo, zaradi katerih sem tudi težko vozil in se na koncu nisem odpravil na Kitajsko. O tem nisem veliko govoril. Letos teh težav nimam.
Sezono bom začel z opremo, s katero sem tekmoval že lani. Veliko časa smo ji namenili in tudi veliko vložili vanjo. Tudi na treningih je bila dovolj hitra, imam pa s seboj na Kitajskem še nekaj novih modelov, če se bo tukaj pokazalo, da je kateri boljši in da se na njem bolje počutim. Vsi iščemo kakšno konkurenčno prednost, a četudi jo najdeš, te danes konkurenca hitro dohiti.
Zagotovo ne bi tekmoval, če ne bi čutil, da lahko še posežem po stopničkah. Zavedam se, da je to nemogoče tako pogosto kot v najboljših letih, a če že na treningu vidim, da sem konkurenčen, ni razloga, da ne bi nadaljeval.
Na Kitajsko sem se vedno rad vračal, čeprav tu še nisem dosegel vrhunskih rezultatov. Ne želim si postavljati dodatnega pritiska, da moram že na prvi tekmi doseči vrhunski rezultat. Pomembneje je, da čim bolje izkoristim razmere in se dobro prilagodim na umetni sneg, ki nas čaka tudi na drugih prizoriščih. Svoje vožnje poznam in vem, da sem konkurenčen.
Predvsem si želim, da bi bil na vsaki tekmi v finalu. To je zame merilo konstantnosti. Potem odločajo malenkosti, koncentracija in izvedba. Počutim se dobro, sem tudi manj obremenjen kot v lanski olimpijski sezoni. Letos tako močnega cilja ni in je tudi zato nekoliko lažje.
Ko se začne ta del leta, si ne predstavljam, da ne bi bil del tega. Seveda so dnevi, ko uživaš, si nasmejan in te nič ne moti, pa tudi takšni, ko je težko in bi vse najraje nekam poslal. A na koncu še vedno prevladajo pozitivne stvari.