Slovo z državnimi častmi

Bohinjska Bela – Na njeni zadnji poti so Mileno Zupančič poleg svojcev, prijateljev in znancev pospremili številni stanovski kolegi in drugi, ki se jim je za vedno usedla srca z vlogami, ki jih je upodobila tako na odrskih deskah kot na filmskem platnu, njenemu spominu se je poklonila tudi ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. 

V svojem žalnem nagovoru je blejski župan Anton Mežan spomnil na navezanost Milene Zupančič na domači kraj, kjer je na odru tamkajšnjega doma kulture naredila prve igralske korake. Poudaril je, da je bil njen ustvarjalni opus res neverjeten, kar ji je prineslo veliko prepoznavnost in cenjenost v igralskih krogih. Spomnil je na njeno izjavo, da na odru lahko govori le tisto, kar čuti. "Zato je gledalca prepričala, da ne igra, ampak da to, kar gledamo, doživlja." Pomembne pa so ji bile, je dodal, tudi vloge v zasebnem življenju. "Bila je mama, sestra, žena, hči, teta, mnogim prijateljica in opora ter vedno ponosna krajanka Bohinjske Bele." Ganljive besede je svoji mami v slovo namenila tudi Maša Jovanović, ki je priznala, da je bila kot otrok ljubosumna na druge otroke, ki so njeno mamo oboževali, ona pa je bila z njimi vedno ljubeča in se jim je znala približati. "Danes s ponosom in hvaležnostjo mamo delim z vsemi, ki so jo imeli radi, ji izkazovali naklonjenost, jo občudovali. Zame pa bo zmeraj ostala resnično ena in edina, nenadomestljiva, moja mami." Po žalni slovesnosti pred kulturnim domom so se zbrani v dolgi koloni odpravili do pokopališča, kjer so se od Milene Zupančič poslovili ob zvokih naslovne skladbe iz filma Cvetje v jeseni in recitaciji pesmi Ona, ki jo je Mileni Zupančič posvetil pokojni mož Dušan Jovanović, v interpretaciji igralca Marka Mandića.