Srečanje ob jubilejnem letu Mohorjeve družbe

Sodelavci v projektu Lingua na sprejemu Mohorjeve. Od leve: Sanja Boto (Mohorjeva), Lucija Primožič in Nina Triller - Albreht (Ljudska univerza Škofja Loka), Katjuša Orešnik (Gorenjski glas), dr. Karl Hren (Mohorjeva) in Karmen in Robi Guštin (Gorenjski glas). / Foto: Jože Košnjek

Srečanje ob jubilejnem letu Mohorjeve družbe

Mohorjeva družba iz Celovca je pretekli teden povabila na praznično srečanje tudi partnerje v čezmejnih projektih – predstavnike Gorenjskega glasa in Ljudske univerze Škofja Loka.

Celovec – Mohorjeva družba iz Celovca povabi vsako leto konec julija na sprejem sodelavce in partnerje, predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem in zastopnike deželnih oblasti. Letošnji sprejem je bil v četrtek, 16. julija, na vrtu Slomškovega doma v Ainethovi ulici v Celovcu. Po glasbenem uvodu Romana Verdela in Tonija Boschitza, ki sta člana znanega koroškega ansambla Drava, sta goste nagovorila direktor Mohorjeve družbe dr. Karel Hren in predsednik Mohorjeve pliberški župnik in dekan msgr. Ivan Olip.

Direktor dr. Karl Hren je poudaril, da je letošnji sprejem nekaj posebnega, saj poteka v jubilejnem letu, ko bo Mohorjeva družba konec meseca stara 175 let. Leta 1841 so jo ustanovili škof Anton Martin Slomšek, duhovnik in politik dr. Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič. Mohorjeva gradi svoje delovanje na treh temeljih. Prvi je vzgoja in izobraževanje, saj v njenem okviru delujejo dvojezična ljudska šola, internat, otroški vrtec in dvojezične jasli, prve tovrstne v Celovcu. Drugi temelj je knjiga, saj je Mohorjeva najstarejša slovenska založba in to dejavnost goji še danes. Tretji pa gospodarjenje z nepremičninami.

Družba se imenuje po svetniku Mohorju, ki je bil prvi škof v Ogleju v Furlaniji in Julijski Krajini, s katero je Mohorjeva povezana tudi danes. Njena kvaliteta je tudi sodelovanje duhovnikov in laikov. Vsa leta delovanja je bila branik Slovencev, njihovega jezika in kulture, zato je bila moteča tako za naciste pred in med drugo svetovno vojno in za slovenske komuniste po njej.

Mohorjeva vsakič povabi na sprejem tudi predstavnike Gorenjskega glasa, s katerim jo povezujeta dva uspešna čezmejna projekta, pa tudi nasploh Mohorjeva in Gorenjski glas dobro sodelujeta na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Poleg Gorenjskega glasa so bili letos med vabljenimi tudi predstavniki Ljudske univerze Škofja Loka, ki je partner v zadnjem čezmejnem projektu Lingua.