Sto dni Janševe vlade in prvi dnevi vlade v senci

V nedeljo, 13. septembra, je minilo sto dni od nastopa četrte vlade Janeza Janše, ki jo sestavljajo SDS, Demokrati in trojček NSi, SLS ter Fokus, pri njenem imenovanju v državnem zboru pa ji je z glasovi svojih poslancev na pomoč priskočila tudi Resnica. Premier Janez Janša je po seji vlade v četrtek, 10. septembra, dejal, da je bilo prvih sto dni zelo intenzivnih, delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega, »ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je«. Na omenjeni seji je tako vlada potrdila tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, pred tem pa se je seznanila še z jesensko analizo gospodarskih gibanj. V njej je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj popravil napoved rasti BDP z dveh odstotkov na 3,8 odstotka, kar je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma na 2,3 odstotka. »Gospodarska rast je bistveno popravljena, kar je olajšalo pripravo predloga rebalansa proračuna,« je povedal Janša. V predlogu rebalansa se načrtovani proračunski prihodki glede na lani sprejet proračun povečujejo za 6,3 odstotka na 16,5 milijarde evrov. Načrtovani odhodki znašajo 18,8 milijarde evrov in so višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj bo znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP, kar je skladno s fiskalnimi pravili ter cilji iz prvotno sprejetega proračuna, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Rebalans proračuna bo državni zbor potrjeval na izredni seji, ki se bo začela 1. oktobra.

Ob poteku prvih stotih dni aktualne vlade je v nedeljo prvič zasedala vlada v senci, ki so jo ustanovili v opozicijskem Gibanju Svoboda. Predsednik stranke in nekdanji predsednik vlade Robert Golob je prevzel vodenje področja zdravstva, ministri v senci pa so še Alenka Bratušek (starejši in socialne zadeve), Klemen Boštjančič (gospodarstvo in javne finance), Matej Grah (varnost, red in mir), Vinko Logaj (mladi in znanje) in Jure Leben (energetika in infrastruktura). Cilj vlade v senci ne bo le kritika aktualne oblasti, pač pa zlasti priprava ukrepov za čim širši krog ljudi, je po prvem zasedanju napovedal Golob. Svoboda je k sodelovanju sicer povabila tudi druge opozicijske stranke in zunajparlamentarni Prerod, a se v njih za sodelovanje niso odločili.

Tonin brez imunitete

Evropski parlament je v torek, 15. septembra, evroposlancu Mateju Toninu (EPP/NSi) odvzel poslansko imuniteto. Za odvzem imunitete je glasovalo 306 poslancev, za ohranitev pa 304. Zahtevo za odvzem poslanske imunitete je v Bruselj poslalo specializirano državno tožilstvo v zvezi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Obtožni predlog se nanaša na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ki so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars. Zoper člane stranke NSi Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata je junija že postal pravnomočen, medtem ko je bil zoper Tonina zavržen. Izločitev kazenskega postopka zoper Tonina je do odločitve evroposlancev o imuniteti predlagalo tožilstvo, ki bo zdaj lahko odločalo o nadaljnjem postopanju v zadevi in morebitni ponovni vložitvi obtožnega predloga zoper Tonina. Slednji je sicer odločitev evropskega parlamenta pripisal zmedi pri glasovanju in tehnični napaki, je poročal STA. »Po pripovedovanju mojih kolegov, ki so sedeli v ozadju, je bilo zelo jasno po dvigovanju rok, da je bila večina za to, da ohranim imuniteto,« je dejal. Kljub vsemu pa se je predsedujoči zasedanju odločil, da bodo glasovanje preverili z napravami. Kot je dejal Tonin, je bila »ogromna zmeda«, po glasovanju pa so mu številni kolegi pisali, da so mislili, da z glasovanjem proti glasujejo proti temu, da bi mu parlament odvzel imuniteto. Prepričan je, da bo dokazal nedolžnost in da bo sodišče primer zavrglo.

Brez začasnega zadržanja sprememb zakona

Ustavno sodišče je v četrtek, 10. septembra, sporočilo, da je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje določbe zakona o lokalnih volitvah, s katero je bila odvzeta volilna pravica državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Presodilo je, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da sme sodišče do končne odločitve zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.