Zmagovalna igralska zasedba Linhartovega srečanja iz Gledališča Toneta Čufarja / Foto: Matej Maček
Zmagovalna igralska zasedba Linhartovega srečanja iz Gledališča Toneta Čufarja / Foto: Matej Maček
Trije matički v »Čufarja«
V soboto, 19. septembra, so na 64. Linhartovem srečanju v Postojni podelili letošnja priznanja in matičke za dosežke v ljubiteljskem gledališču. Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela uprizoritev Pionir novega sveta v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. V jeseniški gledališki hram še dva matička.
Postojna – Letošnje 64. Linhartovo srečanje je že dvajsetič po vrsti potekalo v Postojni, v tamkajšnjem Kulturnem domu. Na najpomembnejšem festivalu ljubiteljskih gledaliških skupin pri nas se je od četrtka do sobote v tekmovalnem programu zvrstilo sedem predstav. Državni selektor Dejan Spasić jih je izbral med 24 predstavami na predhodnih regijskih srečanjih, pri čemer je letošnjo sezono ljubiteljskega gledališča označil kot živo, iskajočo in v stiku s časom. Predstave je ocenjevala tričlanska strokovna žirija v sestavi Desa Muck, Aleš Kranjec in predsednica mag. Alida Bevk.
Zaključni večer festivala v soboto, ko so podelili tudi priznanja, Linhartovo plaketo in listine ter v prvi vrsti nagrade matiček, je bil nedvomno v znamenju jeseniških gledališčnikov. Na Jesenice so odpotovali kar trije matički. Med vsemi enako žlahtnimi pa je zagotovo najpomembnejši matiček za najboljšo predstavo v celoti za predstavo Pionir novega sveta v režiji Roka Sande v produkciji Gledališča Toneta Čufarja Jesenice in izvedbi KD Igralska skupina pri GTČ Jesenice. Da se Pionir novega sveta pogumno loti slovenski javnosti malo poznane življenjske zgodbe Toneta Čufarja, je v obrazložitvi zapisala žirija. »Z minimalnimi, a izrazito gledališkimi sredstvi iznajdljivo gradi svetove, v katerih se znajdejo protagonisti. Gledalcu pomaga razumeti življenjske okoliščine pred drugo svetovno vojno in med njo, ko so se posamezniki ideološko povezali okoli skupne ideje, za katero so se bili pripravljeni žrtvovati – za vse tiste, ki bodo za njimi prihajali v novi svet.«
Režiser Rok Sanda je ob tem poudaril, da so nagrade predvsem priznanje delu celotne ekipe, ki je v projekt vložila veliko truda. »Daleč od tega, da bi bila to samo moja predstava – to je predstava vseh nas. In mislim, da so to ti matički tudi najbolje pokazali. Mi smo vsekakor ponosni na to, kar smo dosegli. Predstava je bila velik poklon velikemu človeku in očitno je takšen tudi rezultat,« je dejal režiser in ob družbenokritični razsežnosti predstave dodal: »Pravijo, da se zgodovina ne ponavlja, ampak se rima. In nekoliko se rima tudi z današnjim časom. V tem smislu je predstava verjetno veliko opozorilo, da se premikamo po podobnih smernicah.«
Da besede režiserja še kako držijo, potrjuje tudi drugi matiček, za ansambelsko igro ga je prejela igralska zasedba jeseniške predstave. V obrazložitvi nagrade preberemo: »Igralci v predstavi Pionir novega sveta spretno prehajajo iz lika v lik in se pri tem izognejo karikiranju. Za menjave med liki suvereno uporabljajo različne igralske tehnike in dialekte. Uspešni so pri prehajanju iz dialogov v podajanje Čufarjeve poezije.«
Žirijo pa je navdušil tudi Gašper Stojc, ki je prejel matička za najboljšo moško vlogo. V predstavi Pionir novega sveta je prepričljivo uprizoril lik Toneta Čufarja. »Gašper Stojc je v vlogi Toneta Čufarja kondicijsko neomajen in prepričljiv vezni člen med kolektivno in osebno izkušnjo. Njegova interpretacija ne ostane na ravni dokumentarne pripovedi, temveč jo nadgradi z osebnim doživljanjem dramskega lika,« je nagrado obrazložila žirija. Matiček za najboljšo žensko vlogo je pripadel Lejli Ibrahimović za vlogo Charlote v predstavi Skrivni strahovi Gledališča Zarja Celje.
Podelili so tudi nekaj priznanj, Linhartovo plaketo in tri Linhartove listine, dve izmed njih ustvarjalcema z Gorenjskega, Jasni Koron iz Gledališča toneta Čufarja Jesenice in Lenartu Šifrarju iz KUD Sovodenj.