V Svobodi kritični do interventnega zakona

V škodo mladih in srednjega sloja

V stranki Svoboda so se odzvali na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga v državni zbor vložili Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca. Poslanka Alenka Bratušek je kot rešitve, ki gredo v pravo smer, označila le nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in spremembe pri samostojnih podjetnikih, vse ostalo pa je po njenih besedah v škodo mladih in srednjega razreda. Prepričana je, da interventni zakon za razvoj Slovenije po vsebini sploh ni interventne narave, saj gre pri večini ukrepov za sistemske, dolgoročne rešitve, ki bi morale biti urejene v sistemskih zakonih. Obregnila se je tudi ob poimenovanje zakona »za razvoj Slovenije«, saj meni, da je zavajajoče in povsem napačno. »Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka.« V Svobodi tudi opozarjajo, da bodo finančne posledice omenjenega predloga zakona bistveno višje, kot jih navajajo predlagatelji. Po oceni predlagateljev naj bi znašali približno 571 milijonov evrov, v Svobodi pa menijo, da bodo dejanski stroški skoraj dvakrat višji, nekaj manj kot milijardo evrov. Ob tem pa so po besedah Alenke Bratušek izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, do česar naj bi prišlo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Do predloga interventnega zakona so kritični tudi v političnih podmladkih Levice, SD in Piratov, po mnenju katerih zakon namesto podjetništva prinaša prekarnost. Še zlasti jih skrbi uvedba študentskega samostojnega podjetnika. »Mladi v Sloveniji so že danes med najbolj prekariziranimi skupinami. Delo prek študentske napotnice zagotavlja vsaj osnovne pravice, kot so odmor, omejitev delovnega časa in minimalna urna postavka, ki jo je zdajšnja vlada dvignila za 22 odstotkov, na devet evrov. Status samostojnega podjetnika teh varovalk ne vsebuje,« so poudarili.

Vsako dejanje šteje

Svetovni dan Zemlje, ki ga zaznamujemo 22. aprila, je letos potekal pod geslom Naša moč, naš planet. Letošnja tema, so pojasnili na republiškem zavodu za varstvo narave, poudarja pomen skupnega delovanja, vsakodnevnih odločitev in odgovornosti do planeta Zemlja. »Čist zrak, varna voda, ohranjeni ekosistemi in podnebna odpornost niso izbira, temveč nujni temelji za kakovostno življenje. Poudarjamo, da je skrb za naravo naša skupna odgovornost.« Na zavodu za varstvo narave so prepričani, da je naša moč v skupnih, naravi in okolju prijaznih dejanjih, »ki pomagajo Zemlji nositi breme vseh človekovih posegov«. Sporočilo letošnjega dne je jasno, še dodajajo: »Vsako dejanje šteje in vsak glas je pomemben.« Tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor so ob dnevu Zemlje poudarili, da skrb za okolje ni odvisna od enega samega akterja ali političnega procesa, temveč od vsakodnevnih odločitev ljudi in odločevalcev. »Tema letošnjega dneva Zemlje poudarja, da je zaščita okolja povezana s kakovostjo bivanja in zdravjem, gospodarsko varnostjo ter večjo prilagodljivostjo na podnebne spremembe.« Čisto okolje, so poudarili, namreč pomeni manj bolezni, boljšo ekonomsko in prehransko varnost, višjo kakovost življenja državljanov ter večjo odpornost na podnebne ekstreme. »Ohranjanje in obnova narave imata tudi moralno in kulturno dimenzijo – skrb za naravo je del skupnih vrednot in oblikovanja prihodnosti, ki jo želimo zapustiti naslednjim generacijam,« so še dodali na ministrstvu. Tudi na zavodu za varstvo narave so svoje sporočilo ob dnevu Zemlje sklenili z mislijo, da je to priložnost, da se za trenutek ustavimo in pogledamo okoli sebe. »Da opazimo, kaj vse nam narava daje. In da se vprašamo, kako lahko vsak po svojih močeh prispeva k temu, da jo bomo ohranili za naše zanamce.«

Iz Ljubljanice osemsto kilogramov odpadkov

Pod okriljem Društva za podvodne aktivnosti Vivera in Slovenske potapljaške zveze je minulo soboto potekalo že 35. čiščenje Ljubljanice in njenih nabrežij. V okviru akcije so potapljači iz vse Slovenije iz Ljubljanice odstranili za 800 kilogramov odpadkov, so sporočili iz podjetja Spar Slovenija, ki je že devetič zapored podprlo akcijo. Med odpadki, ki so jih na koncu razstavili na Čevljarskem mostu v opomin mimoidočim, da reka ni smetišče, so se znašli stoli, kolesa, steklenice, plastika ... Predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera Miro Potočnik je po koncu akcije ocenil, da se je količina odpadkov v Ljubljanici v 35 letih zmanjšala za več kot 75 odstotkov. V začetkih akcije so po njegovih besedah iz Ljubljanice dvignili tudi po pet ton odpadkov.