Ponudb za klasična dela, zlasti v gostinstvu in turizmu, je še vedno veliko, saj gre za deficitarne poklice, vendar mesta delodajalci vse težje zapolnijo. / Foto: Nik Bertoncelj
Več izbire dela za mlade
Študentsko delo dandanes ni več zgolj občasna priložnost za zaslužek med študijem, ampak vse pomembnejši del prehoda mladih na trg dela. Po podatkih e-Študentskega servisa se povprečna urna postavka še naprej zvišuje, ponudba del raste, hkrati pa se krepi tudi pomen izkušenj, ki jih mladi pridobijo med delom.
Kranj – Kot so pojasnili na e-Študentskem servisu, minimalna urna postavka od 5. februarja letos znaša 8,98 evra bruto, vendar realnost trga kaže drugačno sliko. »Povprečna urna postavka na e-Študentskem Servisu je aprila dosegla 10,20 evra bruto, kar je nominalno 7,5 odstotka več kot v istem obdobju lani in 12 odstotkov nad letos zakonsko določeno minimalno urno postavko,« poudarjajo. V povprečju mladi delajo približno osem ur na teden oziroma okoli 35 ur na mesec, kar na letni ravni pomeni približno 425 ur dela. Pri tem študentsko delo ne prinaša le zaslužka, temveč tudi socialno varnost, saj vključuje plačane prispevke in pokojninsko dobo, ki v povprečju znaša približno 2,5 meseca letno.
Ob tem na e-Študentskem servisu poudarjajo, da se delodajalci v času pomanjkanja mladih kadrov vse bolj prilagajajo. »Delodajalci se prilagajajo z višjimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v njihovi organizaciji (malica, brezplačno parkirišče, mentorstvo, možnost kasnejše zaposlitve itd.) in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo – to pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno,« poudarjajo. Na ta način poskušajo delodajalci privabiti mlade, ki jih je zaradi manjših generacij na trgu dela vse manj, posledično pa je izbire za mlade vse več.
Plačilo pogosto ni glavna motivacija za delo. »Mladi se odločajo za dela, ki poleg plačila ponujajo tudi razvoj v najširšem možnem smislu. Izbirajo dela, ki dopolnjujejo njihov nahrbtnik kompetenc, te pa jim odpirajo vrata pri uglednih delodajalcih,« so zapisali. Da gre za pomembno vstopno točko v kariero, potrjuje tudi podatek, da se kar 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, kjer so že prej delali kot študenti. Več kot 90 odstotkov jih po koncu izobraževanja na trg dela preide brez vmesne brezposelnosti.
Ponudba študentskih del se vse bolj širi, od klasičnih oblik, kot so prodaja, administracija, gostinstvo, turizem in fizična dela, do vse bolj specializiranih in strokovnih priložnosti na področjih, kot so informatika, inženiring, zdravstvo in digitalni marketing. Najbolje plačana dela presegajo 15 evrov bruto na uro in pogosto zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj, vse pogosteje pa se pojavljajo tudi sodobne oblike dela, kot so ustvarjanje vsebin za družbena omrežja, digitalni marketing, sodelovanje pri razvoju umetne inteligence ter različne športne, turistične in izobraževalne aktivnosti. Kljub temu ostajajo tradicionalna mesta v gostinstvu in turizmu številna, a jih delodajalci vse težje zapolnijo, saj se mladi vse pogosteje odločajo za dela, povezana s smerjo študija in dolgoročnimi kariernimi cilji.
