Vera je predvsem način življenja

Jutri, 31. oktobra, je od leta 1992 naprej državni praznik in dela prost dan, dan reformacije. V Sloveniji in tudi v nekaterih drugih državah sveta ga praznujemo v spomin na 31. oktober 1517, ko je menih Martin Luther na vrata wittenberške stolnice v Nemčiji nabil papir s 95 tezami, v katerih je kritiziral tedanje razmere in delovanje uradne Katoliške cerkve. Reformacijski val je krepko pljusknil tudi na slovensko ozemlje, kjer je postal njegov najvidnejši in najvplivnejši predstavnik Primož Trubar. S sodelavci je dal Slovencem prve knjige v maternem jeziku: leta 1550 Katekizem, nato pa še Abecednik. Protestanti so postavili na prvo mesto Sveto pismo, ki mora biti posredovano ljudem v njihovem domačem, razumljivem jeziku. Protireformacijsko maščevanje je bilo silovito: Trubar je moral na tuje, mnoge knjige pa so bile požgane. Našemu narodu pa je ostala slovenska Dalmatinova Biblija in še nekatera druga pisanja …

V Sloveniji nadaljuje Luthrovo in Trubarjevo izročilo Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi. Za misli ob jutrišnjem prazniku smo prosili škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji in duhovnika Evangeličanske cerkvene občine v Ljubljani dr. Aleksandra Erniša, ki je bil na to dolžnost umeščen junija lani.

»Dan reformacije ni zgolj spomin na zgodovinski dogodek pred več kot petsto leti, temveč priložnost, da ponovno premislimo o vrednotah, ki jih je reformacija postavila v ospredje in so pomembne tudi danes. Med njimi so svoboda vesti, dostojanstvo vsakega človeka, odgovornost posameznika ter zavračanje zlorabe oblasti, tudi kadar se ta utemeljuje z vero. V središču reformacijskega sporočila je vera v Jezusa Kristusa, ki nam razodeva Boga kot tistega, ki se približuje človeku, posebej šibkim, prezrtim in izključenim,« je zapisal škof dr. Erniša. »Za slovenski narod ima reformacija še poseben pomen. S Primožem Trubarjem, Jurijem Dalmatinom, Sebastijanom Kreljem in drugimi reformatorji je slovenski jezik dobil pomembno mesto v verskem, kulturnem in družbenem življenju. Trubarjeva odločitev, da ljudem spregovori v njihovem jeziku, ni bila pomembna samo za širjenje evangelija, temveč tudi za oblikovanje slovenske narodne in kulturne zavesti. Prevod Svetega pisma, razvoj knjižnega jezika in širjenje pismenosti so postavili temelje, na katerih se je gradila tudi poznejša slovenska kulturna in narodna identiteta. Reformacija nas spominja, da se narod ohranja in razvija tudi tako, da neguje svoj jezik, izobraževanje, kulturo in sposobnost samostojnega mišljenja.

Reformacija je tudi povabilo k osebni in družbeni odgovornosti. Njeno sporočilo nas spodbuja, da se ne bojimo zastavljati vprašanj, iskati resnice in se zavzemati za tisto, kar prepoznavamo kot dobro in pravično. Martin Luther je s svojim nastopom pokazal, kako pomembna sta svoboda vesti in pogum, da človek vztraja pri svojem prepričanju. To ni uveljavljanje lastne moči, ampak služenje resnici in človeku,« poudarja škof dr. Erniša. »Evangelij nas obenem spominja, da se vera ne izkazuje samo z besedami, temveč predvsem z načinom življenja, ko stojimo ob strani človeku v stiski, varujemo dostojanstvo drugega in pomagamo šibkejšim.«