Zadovoljen domačin, zadovoljen gost

Kranj – Konferenca Green Destinations (Zelene destinacije) je tokrat drugič potekala v Sloveniji, tridnevnega srečanja pa se je udeležilo več kot 270 strokovnjakov, odločevalcev in predstavnikov turističnih organizacij iz 40 držav. Razprava je v ospredje postavila vprašanje, kako lahko trajnostni standardi in certifikati postanejo orodje za dejanske izboljšave v praksi, in ne le priznanje za opravljeno delo. V okviru Zelene sheme slovenskega turizma najvišji, platinasti znak nosi šest destinacij: Bohinj, Brežice, Kranj, Laško, Ljubljana in Velenje.

Ravnovesje med domačini in turisti

Osrednji slovenski govorci so bili enotni, da je temelj uspešne turistične zgodbe v tem, da je v mestu treba najprej dobro živeti, šele takrat lahko postane tudi dobra turistična destinacija. Kot je poudaril direktor Zavoda za turizem Kranj Klemen Malovrh, dogodek Kranju prinaša priložnost, da mednarodni strokovni javnosti pokaže, kako trajnostni turizem razvijamo skupaj z lokalnimi ponudniki, kulturnimi ustanovami in prebivalci. »Želimo, da udeleženci spoznajo naše mesto in ljudi, ki soustvarjajo njegovo ponudbo, ter da se povezave, vzpostavljene na konferenci, nadaljujejo v konkretnih sodelovanjih,« je dodal. Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj je pojasnila, da je Slovenija pred desetimi leti postala prva zelena destinacija na svetu po standardih Green Destinations, kar je predstavljalo veliko motivacijo za nadaljnji razvoj. »Zelena shema slovenskega turizma je naše temeljno orodje, vanjo pa je vključenih več kot 300 destinacij in ponudnikov,« pravi. Temelji na mednarodno primerljivih trajnostnih merilih, katerih cilj je zagotavljati zadovoljstvo tako turistov kot lokalnih prebivalcev. »To je bistvo trajnosti: turizem mora prinašati koristi vsem in hkrati varovati okolje, naravo ter kulturno dediščino.« Ob tem je poudarila, da se še vedno soočamo s številnimi izzivi. Zato so ključne jasne strategije upravljanja na ravni posameznih destinacij, pri katerih vsi deležniki skupaj načrtujejo razvoj turizma, opredelijo njegov obseg in usmeritve ter ocenijo nosilne zmogljivosti prostora.

Podnebni izzivi

Vprašanje, kako se lahko destinacije odzivajo na spreminjajoče se podnebne razmere, je bila ena pomembnih tem letošnjega srečanja. Dr. Maja Turnšek z mariborske fakultete za turizem je predstavila vlogo upravljavcev turističnih destinacij pri prilagajanju podnebnim spremembam in pomen pravočasnega načrtovanja prilagoditvenih ukrepov. »Evropa se segreva dvakrat hitreje kot ostali svet, deset odstotkov ogljičnega odtisa pa je prav od turizma,« je povedala in dodala, da pri ukrepih potrebujemo celostni plan. »Zaradi podnebnih sprememb, posledično poplav in izjemne vročine, je Slovenija veliko izgubila in skrajni čas je, da se tega zavemo,« je poudaril tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. V Kranju obisk turistov narašča, povečuje se tudi dolžina nočitev. To Rakovec pozdravlja, poudarja pa, da ima Kranj premalo turističnih kapacitet, zato bodo morali razmišljati o načinu dodatne ponudbe nočitev. »Verjamem, da bomo udeleženci s konference odnesli nova znanja, navdih in primere dobrih praks, ki jih bomo lahko prenesli v svoje okolje oziroma vključili v svoje delo. Kajti prihodnost turizma ni odvisna le od destinacije, na katero potujemo, temveč predvsem od tega, kaj tam za seboj pustimo,« je še dodal.

Nagrajene dobre prakse

Na dogodku Green Destinations vsako leto izpostavijo sto svetovnih zgodb, ki predstavljajo konkretne rešitve in dobre prakse na področju trajnostnega turizma. Slovenija se je v izbor uvrstila z desetimi zgodbami, na Gorenjskem so bili to Bohinj s projektom First Mile, ki spodbuja trajnostne spremembe v turističnih podjetjih, Škofja Loka, ki skozi kulinarično doživetje povezuje lokalne okuse, rokodelstvo in zgodovinsko mestno jedro, ter projekt Kranjska dolga miza, ki povezuje lokalno kulinariko, trajnost in družbeno odgovornost.