Vlado Rojec v vrtincu okupacije

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 19:12  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (260)

V Radovljici se je 26. julija 1898 rodil pedagog, strokovni publicist, urednik, čebelar Vlado Rojec. Ob svojem pedagoškem delu je posvečal največjo pozornost čebelam. Kot slovenski izobraženec je bil med okupacijo deležen izgona v Srbijo.

Po končanem učiteljišču v Ljubljani je v letih 1920–1924 služboval v Št. Janžu na Dolenjskem. Po končani dvoletni Višji pedagoški šoli v Zagrebu je bil v letih 1926–1935 na meščanski šoli na Rakeku. Od jeseni 1935 do začetka vojne aprila 1941 je bil upravitelj meščanske šole v Litiji. Kot izobraženega in zavednega Slovenca so ga Nemci leta 1941 izselili v Srbijo. Uspelo mu je, da se je jeseni leta 1942 vrnil v tedanjo italijansko Ljubljansko pokrajino, kjer je dobil honorarno zaposlitev na meščanski šoli v Mostah. Ko so se Italijani leta 1943 umaknili in so prišli v Ljubljano Nemci, ni samo izgubil službe, ampak se je znašel tudi v zaporu. Nemci so ga namreč imeli zapisanega kot pomembnega izobraženega Slovenca, ki so ga v začetku vojne izselili. Po vojni se je vrnil za upravitelja šole v Litijo, po enem letu pa je bil premeščen v Ljubljano, kjer je poučeval na različnih srednjih šolah.

Pobudo za pisateljevanje ter realistično usmerjenost k stvarnemu pouku in risanju je dobil že pri svojem očetu Francu. Že po letu 1920 je bilo objavljenih tudi nekaj njegovih pesmi. Z njimi je že leta 1919 sodeloval tudi v Jugoslovanskem učiteljiščniku, ki ga je nekaj časa tudi urejal. Oče ga je navdušil tudi za pisanje mladinskih iger. Skupaj sta leta 1919 objavila dvodejanko Prstan. Kmalu je opustil verze in dramatiko ter se usmeril v poučno, včasih leposlovno zasnovano črtico, posebno iz čebeljega življenja. Prevajal je iz nemškega in italijanskega jezika in objavljal v Razorih.

Vse bolj se je oprijemal strokovnega pisanja. Med letoma 1935 in 1941 je redno objavljal v Slovenskem čebelarju in v njegovi prilogi Čebelarski obzornik. Po drugi svetovni vojni je postal glavni urednik Slovenskega čebelarja. Kot soavtor in sourednik je sodeloval pri monografiji Sodobno čebelarstvo, ki je izšla v dveh delih. V Čebelarskem zborniku je objavil daljša spisa s področja biologije čebel (Barva in velikost čebel v luči splošne menjavosti ter Poreklo čebel, njih daljno in bližnje sorodstvo). Po letu 1945 je bil stalno v glavnem upravnem odboru Zveze čebelarskih društev, član raznih odsekov in predavatelj. Organiziral je tudi čebelarske plemenilne postaje v Sloveniji.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Valentin Vodnik je 23. 7. 1811 poslal francoskemu guvernerju Ilirskih provinc maršalu Marmontu spomenico, v kateri je poudaril, da se »jezik Ilircev deli na srbsko in slovensko narečje«.

V Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem se je 25. 7. 1850 rodil pisatelj, učitelj, zemljemerec in tiskar Jakob Bedenek. Leta 1883 je postal tiskarski korektor v Ljubljani. Bil je tudi urednik Slovenca.

V Podvrhu v Poljanski dolini se je 26. 7. 1776 rodil kirurg, porodničar in profesor Ignacij Pintar. Leta 1813 je po razpadu Ilirskih provinc postal primarij v vojaški bolnišnici v Ljubljani.

V Kranju se je 26. 7. 1918 rodil politik Franc Emmer. Montanistiko je študiral na Češkem in na univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1941 diplomiral. Vodil je Slovensko narodno gibanje. VOS ga je ustrelil 4. 12. 1941.