(Se) gremo bikat ali bajkat?

Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 18. julij 2021 / 16:09  

Ko sem lani hodil po pohodniški poti Juliana Trail, sem se večkrat vprašal, kaj pravzaprav počnem. Trajlam ali trailam okrog juliskih (namerno pišem z malo začetnico, ker lastno ime »juliski« ne obstaja) Alp ali pa morda preprosto hodim oz. potujem po Julijani?

Potem ko sem pred kratkim prebral novico o odprtju »Juliana Bike«, pa se mi postavlja cela vrsta vprašanj. Torej poimenovanje »Juliana Trail« ni bil nekakšen enkraten spodrsljaj, ampak gre, kot kaže, za trend oziroma strategijo v našem turizmu.

Narod hlapcev? Cankarjevo delo Hlapci, v katerem Slovence marsikdo prepozna kot narod hlapcev, mi ni bilo nikoli pri srcu. Pa čeprav sem kot zdomec nekaj let (za odlično plačilo) »hlapčeval« v sosednji državi. Ko pri imenovanju tipično slovenskih stvari skušamo neomejeno streči tujim gostom, pa zaslutim, da ima naš priznani pisatelj z Vrhnike nemara prav.

Sramovanje lastne majhnosti? »Stati inu obstati« je zapisal Primož Trubar v prvi slovenski knjigi. In mi smo obstali. Bodimo ponosni na to in se zavedajmo, da nam je to uspelo zlasti zaradi našega jezika, ki je v marsičem poseben, edinstven in lep. Ne žagajmo si te veje, na kateri sedimo na drevesu jezikov, da ne bomo strmoglavili v jezero nekakšne mednarodne angleščine, ki preti, da bo to drevo poplavila.

Čim večji komercialni uspeh – ampak kako ga doseči? Kaj pričakuje turist oz. gost iz tujine, ko pride v Slovenijo? Menim, da so tisti, ki si želijo spoznati deželo v njenih posebnostih in raznolikostih, še vedno v večini. In so se pripravljeni tudi malo potruditi, da jih razumejo. Pokusijo slovenske narodne jedi, občutijo zven našega jezika, pridejo v stik z domačini. Pri slednjem nimajo težav, saj je znanje tujih jezikov med Slovenci na zavidljivi ravni. Seveda je prav, da so jim vse informacije dostopne tudi v tujih jezikih, ampak, prosim, ne izpuščajte slovenščine! Tudi zaradi nas, Slovencev.

Omalovaževanje domačih pohodnikov in kolesarjev? Več kot polovica pohodnikov, ki sem jih srečal na Julijani, so bili Slovenci. Podobno bo verjetno tudi na tako imenovanem »Juliana Bike«. Ali si res ne zaslužimo slovenskega imena poti? Alpe Adria Trail se razteza čez tri države (Avstrija, Slovenija in Italija). Zato je v tem posebnem primeru poimenovanje poti v nevtralnem, četrtem jeziku smiselno.

Kaj nas čaka? Na misel mi pridejo številne slovensko poimenovane prireditve, v bližnji okolici npr. Festival čokolade, Noč na jezeru, Čipkarski dnevi itd. Ta imena so mi všeč in upam, da ne bomo nekoč imeli »chocolate festival«, »night on the lake«, »lacework days«...

Upam, da si kdo od bralcev postavlja še kakšno drugo vprašanje poleg vprašanja »Zakaj neki nam neki Andrej teži s to svojo slovenščino?«.

Andrej Primc, Lancovo