Anton Jagodic / Foto: Gorazd Kavčič

Kmet bolj zaupa svetovalcu kot uradniku

Na posvetu javne službe kmetijskega svetovanja na Bledu so ugotavljali, da predlog, po katerem bi službo izpod okrilja kmetijsko-gozdarske zbornice prenesli neposredno pod kmetijsko ministrstvo, za kmeta ni dober, saj kmet bolj zaupa kmetijskemu svetovalcu kot državnemu uradniku.

Javna služba kmetijskega svetovanja je bila letos dvakrat na preizkusu: prvič med subvencijsko kampanjo, pri kateri je bilo zaradi spremenjene kmetijske politike veliko novosti, in drugič po avgustovskih poplavah, ko je organizirala pomoč kmetom in jim svetovala, kako ukrepati.

Bled – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v torek v Festivalni dvorani na Bledu pripravila tradicionalni, že osemintrideseti posvet javne službe kmetijskega svetovanja, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa dan kasneje še dogodek Evropskega partnerstva za inovacije – EIP.

Evolucija, ne revolucija

Na posvetu so razpravljali predvsem o razvojnih izzivih javne službe kmetijskega svetovanja. »Smo pred izzivom, kako bo ta služba delovala v prihodnje. Pojavil se je predlog, da bi jo prenesli neposredno pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Morda se komu zdi ta predlog dober, verjemite pa mi, da za uporabnike – kmete ni. Uspešno svetovanje namreč temelji na zaupanju, kmet pa bolj zaupa svetovalcu, ki je iz njegove organizacije, to je iz zbornice, kot pa državnemu uradniku. Prihodnost službe vidim v njeni evoluciji, ne pa v revoluciji. Spremembe morajo biti premišljene, saj kmetje potrebujemo dolgoročno stabilne pogoje za uspešno delo,« je dejal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič in dodal, da so v zadnjih letih svetovanje prilagodili tako potrebam kmetov kot tudi novim izzivom, ki jih terjajo podnebne spremembe, varovanje okolja, izboljšanje dobrega počutja živali in digitalizacija. »Seveda je varovanje okolja izjemnega pomena, kmetje in kmetijska stroka se tega zavedamo, vendar se v zadnjem času soočamo z različnimi pritiski, ki vse bolj omejujejo kmetijstvo. Tukaj je vloga zbornice in kmetijskih svetovalcev pri zaščiti interesov kmetov, kmetovanja in pridelave hrane še toliko bolj pomembna,« je dejal Žveglič in dodal, da je razvejana služba kmetijskega svetovanja zmožna hitrega in usklajenega odziva, kar se je pokazalo predvsem ob letošnjih vremenskih ujmah.

Težave kmetov lažje do odločevalcev

Vodja javne službe kmetijskega svetovanja Anton Jagodic pri KGZS je ugotavljal, da organizacijska povezava s kmetijami v zborničnem sistemu pomeni odličen obojestranski prenos informacij. »Težave kmetov tako pridejo do odločevalcev z že strokovno izoblikovanim predlogom, zato se država lahko nanje zelo hitro odzove in prenese rešitve do kmetov,« je dejal in poudaril, da se rezultati dela kmetijske svetovalne službe kažejo tudi v uspešnem pridobivanju evropskih sredstev, uporabi naprednih tehnologij na kmetijah in njihovem ekonomskem razvoju. Pohvalil je pomembno vlogo svetovalcev pri izvajanju strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, v ospredje pa je postavil tudi tudi kadrovsko prenovo službe, posodobitev opreme in svetovalnih orodij ter mednarodno povezovanje v sklopu projektov in stanovskih organizacij.

Premalo časa za delo na terenu

Na posvetu so predstavili evropske izkušnje s kmetijskim svetovanjem, še posebej nemške in avstrijske, pripravili pa so tudi dve okrogli mizi o izzivih kmetijskega svetovanja. Direktor zbornice Janez Pirc se je zavzel za to, da svetovalna služba tudi po izteku sedanjega koncesijskega razmerja ob koncu prihodnjega leta še naprej ostane pod okriljem zbornice. Da si to želijo tudi kmetje, je potrdila anketa, ki so jo izvedli med četrtino članov zbornice. »Sedanji sistem svetovanja je treba nadgraditi in ga razvijati naprej,« je dejal in poudaril, da je pri tem zelo pomembno izobraževanje svetovalcev. Tudi predsednik sindikata kmetov Anton Medved je ugotavljal, da kmetje zaupajo svetovalni službi in se zato nanjo tudi obračajo. »Nisem za to, da bi jo prenesli pod ministrstvo, tam so uradniki, ki pišejo predpise, ki dostikrat nam, kmetom, niso pogodu.«

»V svetovalni službi je veliko strokovnjakov, a sistem birokracije jih je privezal v pisarne in nimajo več časa iti na teren,« je dejala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic, ki si tudi želi, da bi kmetijski svetovalci že pri nastajanju evropske kmetijske zakonodaje lahko rekli, kaj je sprejemljivo za slovenskega kmeta in kaj ne.

Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, se zavzema za takšno kmetijsko svetovalno službo, v kateri bodo kmetijski svetovalci imeli več časa za izobraževanje in za delo na terenu. Dobri svetovalci so po njenem mnenju tisti, ki znajo prisluhniti ne samo strogo kmetijskim problemom, ampak tudi drugim.

Za dobre svetovalce tudi boljše plačilo

Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, je ugotavljal, da so kmetijski svetovalci zaradi izpolnjevanja nalog, povezanih z izvajanjem skupne kmetijske politike, vse manj na terenu in imajo vse manj časa za tehnološko svetovanje, kar ni dobro in kar bo v prihodnje treba spremeniti. Pa ne le to: pridnim, dobrim svetovalcem bo treba zagotoviti tudi boljše plačilo. V Sloveniji bi po njegovem mnenju potrebovali še več specialističnih svetovalcev, morda tudi za digitalizacijo, avtomatiko in robotiko. »Kmetije uvajajo vse več avtomatov in robotov, uvedba molznega robota je velik stres, a ne samo za živali, ampak tudi za kmeta,« je dejal Golc.

Oddajte svoj komentar

Kranj 24°

oblačno
vlažnost: 65 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

17/31

sreda

17/31

četrtek

17/32

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Škofja Loka, 20. julij 2024

Spominska slovesnost v Dolenji vasi

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 20. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

PRIREDITVE / Kranj, 3. avgust 2024

Planinski dan invalidov

 

 
 

 

 
 
 

Kmete moti trasa plinovoda / 17:31, 16. julij

Vse to se dogajo ker službe MO Kranj ne sčitijo interesa občanov.Ne vem ali je ležernost ali strokovnost ljudi ki zasedajo ključna delavna...

Na olimpijskih igrah tudi številni Gorenjci / 15:41, 13. julij

Tale Franjo bi pa lahko uporabil drugo besedo, npr. skregan, razdvojen. Sicer pa v športu uk'p držimo.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 11:05, 12. julij

Edina logična lokacija je Kranj, ki ima sam več prebivalcev kot celotna zgornja gorenjska skupaj. Je tretje največje slovensko mesto in edino brez bolnišnice.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 08:03, 12. julij

Bližina avtocestnega priključka so dodatne točke; hrup zaradi bližine avtoceste so negativne točke. Razumi kdor more.

Kranj se povezuje s Fukuijem / 11:04, 10. julij

Nova priložnost, da se gre župan turista na Japonskem, seveda na občinske stroške. Nova bolnica sredi mesta je res precej mimo. V Murski Sob...

Pred potjo je rekla: »Mat' 'ma jajca, pa gre.« / 07:15, 7. julij

Čestitke! Res velik podvig, vam še veliko podobnih privoščim iz srca!

Odprtje nove ceste spremljal protest / 21:46, 5. julij

Slovenci smo resnično eni čudni ljudje. Če se nič ne gradi se jajcamo, če se gradi protestiramo. So še vedno najboljše obljube, potem se pa nič ne dela?