Rešitve za večjo samooskrbo

Župani občin Zgornje Gorenjske so se na nedavni koordinaciji v Žirovnici srečali s predstavniki kmetijskega ministrstva, kjer so opozorili na težavo pomanjkanja inšpekcijskih služb in samooskrbe v javnih zavodih.

Žirovnica – Kot je pojasnil žirovniški župan Leopold Pogačar, so se župani zavzeli za okrepitev inšpekcijskih služb, saj imajo težave s črnimi gradnjami na kmetijskih zemljiščih, pri čemer ni ustreznega nadzora niti sankcij. »Na kmetijskih zemljiščih rastejo čebelnjaki z dnevnimi sobami ali pa shrambe za orodje s posteljami. Preprosto ni nikogar, ki bi kršitelje odkril, jih sankcioniral in tovrstne kršitve preprečil v smislu generalne prevencije,« je poudaril Pogačar in opomnil na podobne težave v turizmu, ko se garaže in vrtne kmetijske lope spreminjajo v turistične sobe in apartmaje.

Dodal je, da se predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano težav zavedajo, a opozarjajo, da je inšpektorjev premalo, njihove naloge pa preobširne, podobno kot pri drugih inšpekcijah v državi. »Gre za sistemski problem, kjer se bo morala država odločiti, ali bo inšpekcijske službe okrepila ali pa se bo sprijaznila s škodo, ki ob tem nastaja,« je dejal.

Samooskrba v javnih zavodih

Beseda je tekla tudi o zagotavljanju prehranske samooskrbe v javnih zavodih, pri čemer so bili župani seznanjeni z informacijo, da se kmetje lahko pogodbeno združijo in skupaj nastopajo kot prodajalci lokalnih pridelkov in izdelkov na razpisih javnih zavodov. Poleg tega so zadovoljni z novostmi, po katerih se bodo manjše in gorske kmetije odslej lahko bolj enakovredno in lažje potegovale za subvencije in sredstva za investicije. Dodatna sredstva bodo na voljo tudi za mlade prevzemnike. »Sredstev, razpisov in priložnosti bo veliko, mora pa biti tudi interes, da kmetje vidijo potencial in ga razvijajo v smeri ohranjanja samooskrbe ali tržne naravnanosti,« je pojasnila generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar in dodala, da bodo imeli pri tem pomembno vlogo tudi kmetijski svetovalci, ki bi na terenu kmete spodbujali k ohranjanju in razvoju dejavnosti.

V občinah bi si po besedah kranjskogorske županje Henrike Zupan želeli še bolj spodbujati kmetijsko pridelavo in samooskrbo, a jih pri tem omejujejo evropski predpisi. Poleg tega se v Kranjski Gori srečujejo s problematiko prodaje kmetijskih zemljišč. »Manjše kmetije so namreč manj konkurenčne, kmetijska zemljišča pa odkupujejo pravne osebe oziroma osebe, ki niso kmetovalci, ter imajo s temi zemljišči, za katera lahko ponudijo višjo ceno od kmetov, drugačne namene,« je dejala Zupanova.

Primer dobre prakse

Predstavnikom ministrstva so župani predstavili tudi projekt pridelave ekoloških semen Semenjalnica, ki je v teku že več let, a ga želijo v prihodnje še nadgraditi. Med drugim bi razširili nabor semen, povečali število sodelujočih ekoloških pridelovalcev in okrepili uporabo ekološko pridelanih semen tako na kmetijah kot pri vrtičkarjih. Poleg tega bodo projekt, kot je dejala direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eva Štravs Podlogar, kot primer dobre prakse predstavili tudi nekaterim drugim lokalnim akcijskim skupinam po državi.