Gorenjska bolnišnica

Prebivalci Gorenjske potrebujemo sodobno bolnišnico, kjer bo ustrezno poskrbljeno za večino naših zdravstvenih težav. V zadnjih letih se krešejo različna mnenja o najprimernejši lokaciji za bolnišnico in zdi se, da se tudi zato zadeve ne premaknejo z mrtve točke, čeprav je za to že skrajni čas. Z željo po izboljšanju zdravstvenega varstva na Gorenjskem predlagam razmislek o pomembnih točkah, ki jih pri izbiri lokacije nove bolnišnice velja upoštevati. Skoraj neverjetno se zdi, da Kranj kot središče gorenjske regije in tretja največja občina v Sloveniji nima lastne splošne bolnišnice. Razlog za to je zgodovinsko dejstvo, da je pred 128 leti Kranjska industrijska družba na Jesenicah postavila bolnišnico, ki je služila potrebam delavcev, nato pa se je ta zgodba zaradi nejasne strategije razvoja zdravstvenega sistema v naši prejšnji in zdajšnji državi nadaljevala z nekakšno inercijo. Lažje je dograjevati in obnavljati kot narediti nekaj povsem na novo. Posledično so zato objekti, kjer se izvaja sekundarna zdravstvena dejavnost na Gorenjskem, stari in nesodobni. Ker je prostorska zmogljivost zdravstvenih objektov, še zlasti Bolnišnice Jesenice, premajhna, Gorenjska nima razvitih nekaterih dejavnosti, npr. oddelkov za oftalmologijo z operativno dejavnostjo, urologijo (dejavnost se izvaja v manjšem obsegu), dermatologijo itd. Zdaj imamo morda zgodovinsko priložnost, da to presežemo, in škoda bi jo bilo zamuditi zaradi različnih ozkih lokalnih interesov.

Kranj je najbližje in najhitreje dostopno mesto za večino prebivalcev Gorenjske. Ob tem se zaradi oddaljenosti bolnišnic zlasti prebivalci spodnje Gorenjske spopadajo z izzivom izbire med storitvami Splošne bolnišnice Jesenice in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. To prinaša obremenitve in dodatne stroške tako za zdravstveni sistem kot tudi prometno omrežje. Za prebivalce Selške in Poljanske doline so Jesenice dokaj oddaljene. Kljub temu se pogosto raje odločijo za obisk regijske bolnišnice kot za Klinični center, kamor se poleg lokalnih prebivalcev zlivajo najzahtevnejši primeri iz večjega dela države in so čakalne dobe daljše, dostop pa kljub geografski bližini zahtevnejši. Kranj je odlična alternativa, ki združuje prednosti regijske splošne bolnišnice in logistične dostopnosti. Poleg tega bi bolnišnica v Kranju lahko oskrbela tudi prebivalce, ki zdaj pretežno iščejo pomoč v Ljubljani, npr. iz Medvod in na vzhodu vse do Kamnika. Predvidena lokacija bolnišnice v Kranju na Zlatem polju bi prinesla še številne dodatne koristi. Dostop iz Zgornje Gorenjske je zaradi bližine avtocestnega izvoza in lege na severnem delu Kranja lahek in hiter, tako za paciente kot za reševalna vozila. Dovolj je prostora za izgradnjo parkirišča za paciente, obiskovalce in zaposlene. Neposredna bližina profesionalne gasilske brigade Kranj, regijske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter policije bi prispevala k večji varnosti objekta regijske bolnišnice. Bližina vojašnice bi lahko bila ključna pri logistični podpori v izrednih razmerah, npr. hudih vremenskih ujmah, tudi v mirnem času. Bližina Zdravstvenega doma Kranj s primarno zdravstveno ravnijo in službo nujne medicinske pomoči pa bi zagotovila celovito oskrbo prebivalstva. Zdravstveni dom Kranj bi s preselitvijo Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v novo bolnišnico »čez cesto« dobil prepotrebne prostore za širjenje svoje dejavnosti, ohranila pa bi se tudi tradicija porodništva v Kranju.

Poleg zidov in infrastrukture pa je zlasti v zadnjih letih v zdravstvu velika težava pomanjkanje kadra. Ocenjujem, da ima na Gorenjskem edino Kranj približno zadostno kadrovsko zaledje, od strežnic do vrhunskih strokovnjakov, pa še v Kranju bo verjetno treba vsaj delno iskati ljudi drugod, predvsem v osrednjeslovenski regiji. Ob dobrih pogojih dela bi se marsikdo iz Ljubljane zapeljal po avtocesti v službo ob času, ko dnevne migracije potekajo v nasprotni smeri. Kaj dlje od Kranja pa morda že ne več. Ob tem bolnišnice na Jesenicah nikakor ni treba zapreti, s podaljševanjem življenjske dobe je povsod po Slovenji vse več potreb po negovalnih bolnišnicah. Bolnišnica bi lahko nadaljevala delo kot sodobna negovalna bolnišnica z že zdaj dobro razvito paliativno oskrbo in nekaterimi specialističnimi ambulantami. Z novo bolnišnico v Kranju bi na ta način pridobili prav vsi. Zato podpiram prizadevanja za ustanovitev bolnišnice v Kranju, ki bo izboljšala kakovost življenja na Gorenjskem.

Dr. Aleksander Stepanović, direktor OE ZD Škofja Loka