Pripravljeni na legalizacijo ali preprosto ne vemo dovolj?

Na eni strani namere po potencialnih ekonomskih koristih in zmanjšanju črnega trga, na drugi pa opozorila o nevarnostih za javno zdravje. Bomo sledili vzoru Nemčije ali zaupali domačim strokovnjakom?

Kranj – Spomnimo: Podmladek Gibanja Svoboda je vložil pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o dekriminalizaciji in legalizaciji uporabe ter prodaje konoplje za rekreativno uporabo polnoletnih oseb. Njihov predlog temelji na modelu, ki je bil sprejet v Nemčiji, kjer bo prihodnje leto dovoljeno kupovati in uživati konopljo v licenčnih trgovinah in klubih ter posedovati do 25 gramov marihuane za osebno uporabo. Ta korak je sprožil razpravo o številnih vidikih legalizacije konoplje, vključno z varnostjo uporabnikov, vplivom na javno zdravje in potencialnimi ekonomskimi koristmi.

Prednosti legalizacije: varnost in nadzor

Podporniki pobude verjamejo, da bi legalizacija konoplje prispevala k večji varnosti uživalcev. Trenutno se izdelki iz konoplje večinoma kupujejo na črnem trgu, kjer so lahko nevarni in nepredvidljivi. Legalizacija bi omogočila razvoj legalnega trga, kjer bi lahko uveljavljali standardizacijo in nadzor nad kakovostjo produktov v prodaji. S tem bi se zmanjšala možnost zastrupitev z nevarnimi substancami, ki se pogosto dodajajo nezakonito pridelanim izdelkom. Podobno kot v Nemčiji bi tudi v Sloveniji vzpostavili sistem licenciranja trgovin in klubov, kjer bi se konoplja prodajala v nadzorovanih pogojih. To bi omogočilo tudi boljši nadzor nad distribucijo in uporabo konoplje ter hkrati ustvarilo nove priložnosti za davčne prihodke in delovna mesta.

Zdravstvena tveganja

Kljub potencialnim koristim pa je zdravstvena stroka enotna v opozorilih o negativnih vplivih legalizacije konoplje, predvsem na mladostnike. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da se v zadnjem času vrstijo izjave in sporočila, ki prikazujejo uporabo konoplje kot normalizirano vedenje, in ne kot zdravstveno tveganje. Izkušnje iz tujine, kjer so legalizirali konopljo, kot so nekatere države ZDA in Kanada, pa kažejo, da se s splošnim prepričanjem o neškodljivosti konoplje njena uporaba povečuje. »Na podlagi izkušenj držav, ki so se v preteklih letih odločile za deregulacijo konoplje, torej vemo, da se z večjo dostopnostjo veča njena uporaba ter da poleg naraščajočega trajanja uporabe konoplje uporabniki prehajajo na izdelke z višjo vsebnostjo THC. Jasno je že tudi, da ilegalni trg s konopljo na račun legalizacije konoplje ne izgine,« poudarjajo na NIJZ.

Nasprotniki legalizacije poudarjajo, da bi dostopnost konoplje lahko imela resne posledice za javno zdravje. Tanja Varl Turk iz UKC Ljubljana opozarja, da vsako leto obravnavajo vse več bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno pomoč zaradi neželenih učinkov zastrupitve s konopljo. Med najpogostejšimi simptomi so zaspanost, otopelost, izguba zavesti, srčno-žilni učinki, bolečine v prsih in infarkti, pa tudi slabost, bruhanje in halucinacije. »Velikokrat se bolniki zastrupijo, ker dostopajo do produktov s črnega trga. To so nestandardizirani produkti, ki praviloma vsebujejo višje vsebnosti THC-ja, kot so dovoljene,« je pojasnila.

Tudi zdravnica Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta poudarja, da veliko bolnikov posega po preparatih s konopljo s črnega trga. Kljub pozitivnim učinkom kanabinoidov na lajšanje nekaterih simptomov pa ti lahko povzročijo težave s srcem in zmanjšajo učinkovitost imunoterapije. Poleg tega sami po sebi ne zdravijo bolezni, temveč jih zdravniki v določenih primerih predpišejo kot dopolnilno zdravljenje, ko druga terapija ni učinkovita.

Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, Marija Anderluh iz službe za otroško psihiatrijo UKC Ljubljana je opozorila, da se starost, pri kateri otroci in mladostniki začnejo preizkušati psihoaktivne substance, znižuje. Po njenih besedah so otroci najbolj dovzetni za razvoj odvisnosti, zato je ključno, da ima družba jasno stališče o nevarnostih konoplje za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj.

Prometna varnost

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek opozarja, da uporaba konoplje predstavlja resno tveganje za prometno varnost. Statistika iz Kanade kaže, da se je po legalizaciji konoplje število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami povečalo za 475 odstotkov. Vožnja pod vplivom konoplje poveča možnost prometne nesreče za do 25-krat. »Z vidika zagotavljanja prometne varnosti ne smemo dovoliti sproščanja trga in legalizacije uporabe marihuane v osebne namene, saj marihuana vpliva na vsa področja, povezana z vožnjo – negativno, seveda,« je prepričan Razboršek, ki dodaja, da vožnja pod vplivom konoplje zmanjšuje koordinacijo, odzivni čas, spreminja percepcijo, presojo in koncentracijo.

Kot še opozarjajo na NIJZ, v zadnjih letih zdravniki medicine dela, prometa in športa opažajo povečano prisotnost rabe konoplje med delovno populacijo. To se odraža v povečanem številu pozitivnih testov med preventivnimi pregledi, večjem številu napotitev delodajalcev zaradi suma na delo pod vplivom konoplje in povečanju števila delavcev, ki sami priznajo uporabo. Dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa dodaja, da uporaba konoplje na delovnem mestu zmanjšuje kognitivne in koordinacijske sposobnosti, kar predstavlja nevarnost tako za posameznike kot za delovno okolje.