Usmeritev v trajnostni razvoj in povezovanje ostaja

V Bohinju so v preteklih letih izoblikovali kakovosten in dolgoročno vzdržen model zelenega turizma v sozvočju z identiteto Bohinja, ki ga želijo nadgraditi in okrepiti, je ob predstavitvi letošnjega programa dela Turizma Bohinj poudaril direktor Klemen Langus.

Bohinjska Bistrica – Bohinjski občinski svet je potrdil program Turizma Bohinj za letošnje leto. Kot je povedal direktor javnega zavoda Klemen Langus, središče delovanja še naprej ostaja povezovanje kmetijstva in turizma, s čimer želijo uravnovesiti razvoj v občini. »Turizma ni brez poseljenosti podeželja, živih planin ter travnikov in njiv, ki ustvarjajo našo značilno krajino,« je poudaril.

Druga pomembna usmeritev ostaja prehajanje v trajnostno mobilnost, kar pomeni zmanjševanje prometne obremenjenosti Bohinja z odmikanjem prometa proč od jezerske sklede in povečevanje uporabe javnega prevoza. »Številke kažejo, da smo na pravi poti, je pa uresničevanje te strategije težko in zahtevno, čeprav je naše vodilo ves čas, da z ukrepi za zmanjševanje pritiska prometa ob tem, da določene možnosti vzamemo, v zameno tudi nekaj damo,« je pojasnil.

Tretja komponenta dela zavoda pa je povezovanje v sistemu Julijske Alpe. Organizacija, je prepričan Langus, mora biti v prihodnje še močnejša in nadgrajena, saj le tako lahko konkurirajo drugim regijam v Sloveniji in širše v Evropi.

»Nadgrajujemo tudi dosedanje delo v smislu pridobivanja evropskih sredstev in načrtujemo upravljanje destinacije na področju dejavnosti na prostem, pri čemer je temeljnega pomena usklajevanje interesov in potreb vseh deležnikov, tako kmetov kot lastnikov in turistov oziroma obiskovalcev,« je še pojasnil in poudaril, da ena ključnih nalog zavoda vsekakor ostaja iskanje ravnotežja med deležniki, ki v Bohinju živijo, in tistimi, ki prostor uporabljajo, Turizem Bohinj pa pri tem vidi kot organizacijo, ki povezuje in vzpostavlja partnerstva tudi navzven.

Še naprej si bodo prizadevali za povečevanje števila prihodov in prenočitev v času zunaj glavne sezone, za izboljšanje upravljanja turistične infrastrukture, za katero skrbijo, za promocijo, ki bo osredotočena na domače in bližnje evropske trge, pa tudi za pripravo predloga uvrstitve fužinarsko-studorskih planin na začasni seznam Unesca.

Ena od pomembnih nalog Turizma Bohinj je še priprava strategije razvoja turizma do leta 2030. Kot poudarja Langus, želijo, da bi odražala njihovo razumevanje turizma kot dejavnosti, ki je močno vpeta v celotno delovanje lokalnega gospodarstva in ustroj skupnosti.

»V preteklih letih smo zastavili kakovosten in dolgoročno vzdržen model zelenega turizma v sozvočju z identiteto Bohinja, ki pa si ga želimo še nadgraditi in okrepiti. V partnerstvu s ponudniki, lokalno skupnostjo in vsemi skupinami deležnikov bomo iskali načine, da bomo tudi s pomočjo turizma ohranjali izjemno naravno in kulturno dediščino Bohinja ter karakter podeželskega in kmetijskega območja z urejeno kulturno krajino, okrepili medsektorske povezave med turizmom in vsemi temeljnimi dejavnostmi, dvignili kakovost doživljanja Bohinja za obiskovalce in zagotovili kakovost življenje celotne lokalne skupnosti – danes in za jutri.«