Kanalska dolina (od Jesenic do Žabnic), 1. del

Lani trikrat ponovljeni izlet kolesarskih popotnikov Gorenjskega glasa smo poimenovali Kanalska dolina, saj je ta dolina najlepši del celotnega izleta. Pot smo začeli v Kranju in se z vlakom odpeljali do Jesenic in po lepi kolesarski stezi kolesarili do Kranjske Gore, mimo Rateč v Italijo in potem do Trbiža, kjer se je naša pot priključila znani kolesarski pot z imenom Alpe-Adria, ki pelje iz avstrijskega mesta Salzburg do Gradeža v Italiji. Po tej poti smo kolesarili vse do Gradeža in od tam ob morju do industrijskega mesta Tržič/Monfalcone. Od tu smo nadaljevali po Tržaškemu Krasu. Uživali smo v vožnji po tej pokrajini, tudi zato, ker smo nekajkrat slišali slovensko besedo, čeprav Tržaški Kras leži na italijanski strani. Kolesarili smo skozi nam manj znane kraške vasice Šempolaj, Samotorca, Koludrovca, Zgonik in Repen ter pri Colu spet prišli v Slovenijo. Peljali smo se še skozi Sežano in v Divači zaključili štiridnevno kolesarsko potepanje. Nazaj v Kranj smo se spet pripeljali z vlakom.

Prvi dan kolesarjenja

Prvi dan kolesarske avanture smo se torej peljali z Jesenic po eni najlepših kolesarskih poti na Gorenjskem, poimenovani po ultramaratonskem kolesarju Juretu Robiču. Pot je ravno prav navkreber in brez večjih strmih klancev, saj je speljana po trasi nekdanje železnice. Do Kranjske Gore smo se gostje že spoznali in ob prvem kratkem postanku nas je Janez presenetil s pecivom, ki ga je spekla njegova žena Zdenka. Nato smo kolesarili 30 kilometrov do Trbiža. Na poti iz Trbiža smo ugledali 1766 metrov visoke Svete Višarje, znano goro, stičišče treh kultur – romanske, germanske in slovanske. Svete Višarje so nekoč obiskovali predvsem romarji, danes pa jih zlasti smučarji in v zadnjem času tudi kolesarji. Lani so pot na Višarje namreč asfaltirali, zato da so lahko organizirali eno etapo kolesarskega tekmovanja po Italiji. Prav na tej trasi je Primož Roglič odpeljal izvrsten kronometer in zmagal na etapi in celotni Dirki po Italiji. Pri tem ga je podprlo veliko slovenskih navijačev. Po dirki se veliko kolesarjev poda na vrh Višarij. Klanec je res strm, zato ga priporočam le dobro pripravljenim rekreativnim kolesarjem. O tem govori tudi dejstvo, da je spust nazaj v dolino prepovedan, zato morajo kolesarji svoja kolesa naložiti v gondolo in se z njo varno odpeljati v dolino. Janez je malico predvidel prav pod spodnjo postajo gondole. Hkrati je to tudi najvišja točka našega štiridnevnega podviga. Od tu bo do morja torej okrog 150 kilometrov samo navzdol. Najprej strmo potem bolj položno. Do vasi Ovčja vas/Valbruna smo kolesarili po lepi obnovljeni trasi, kjer je vozil tudi Roglič, na kar so nas spominjali napisi na asfaltu.

(Se nadaljuje.)