Prijeten, a tudi neizprosen

S slovesno akademijo ob 150. obletnici rojstva, 90. obletnici smrti in 100. obletnici podelitve naziva častni meščan se je Kamnik poklonil svojemu rojaku, generalu, pesniku in bibliofilu Rudolfu Maistru.

Kamnik – V Domu kulture Kamnik je v torek potekala slovesna akademija pod naslovom Bil je dober in prijeten, a hkrati neizprosen mož, s katero so se ob pomembnih obletnicah poklonili v Kamniku rojenemu Rudolfu Maistru - Vojanovu. Z njegovo življenjsko zgodbo sta skozi deklamacije gledalce seznanila igralca Pavle Ravnohrib in Zvone Hribar, v kulturnem programu so z uglasbenimi Maistrovimi pesmimi nastopili Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, otroški in mladinski pevski zbor kamniške glasbene šole, Mestna godba Kamnik, Katja in Simon Skalar ter gledališki krožek učencev Osnovne šole Marije Vere. S plesom in gibom so program zaokrožili umetniki Zavoda Vitkar in Folklorna skupina Tine Rožanc.

Postavil temelje države

Maister je ob razpadu Avstro-Ogrske prepoznal pomen zgodovinskega trenutka in z obrambo severne meje poskrbel za temelje kasnejše slovenske države, na kar so opozorili tudi govorci na torkovi prireditvi. »Če Maistru z manevrom na severni meji ne bi uspelo, bi bila najverjetneje Slovenija ozemeljsko premajhna, da bi sploh kdaj lahko postala samostojna država,« je med drugim povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Gostitelj, kamniški župan Matej Slapar, je poudaril predvsem pomen Kamnika pri ohranjanju spomina na svojega someščana. Kamničani so namreč kot prvi Maistru postavili spomenik, po njem so poimenovali ulico in most, njegovo ime nosi kamniška gimnazija in srednja šola, tudi občinski praznik praznujejo na njegov rojstni dan. Pred desetletjem je zaživela tudi njegova rojstna hiša. »Kot je Maister imel rad Kamnik, ima Kamnik rad Maistra,« je dejal Slapar.

Predsednik sekcije za vojaško zgodovino in podpolkovnik Zvezdan Marković je opisal njegovo blestečo vojaško kariero, v kateri je hitro napredoval, po drugi strani pa je bila njegova slovenska narodna zavest razlog tudi za številne težave in disciplinske kazni. »Maistrova vojaška kariera je dosegla vrhunec ob tem, ko je izvedel vizionarsko domoljubno akcijo, ki jo je skrbno načrtoval ves čas službovanja v Mariboru – postal je komandant Vojaškega poveljstva za Spodnjo Štajersko ter iztrgal vojaško oblast v Mariboru iz nemških rok, kar je bilo odločilnega pomena ne le za osvoboditev Maribora, temveč tudi za poznejše dogodke v mestu in na zunanjem območju njegovega poveljevanja, je dejal.

Za ene junak, za druge postavljač

Vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra je osvetlila tudi druge vidike njegove osebnosti in ga predstavila tudi kot junaka, do katerih pa imamo Slovenci »precej čuden odnos, še posebno do svojih«. Kot je povedala, je Maister osebnost, ki štrli daleč čez okvire slovenske samozavesti. »Morda ga prav zato tako težko sprejemamo. Morda je prav zato med Slovenci o njem vedno in tudi vedno bo vladalo razdeljeno, celo povsem nasprotujoče si mnenje: za ene je bil junak s svojo zgodbo mariborskega odrešitelja, za druge postavljač in celo kontrarevolucionar,« je še dejala.