Izkušnje preteklosti za nove generacije

Ta mesec se zaključuje projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja, ki je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte in programe osnovnih šol.

Škofja Loka – Projekt Šola prenove za nove generacije sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, začel pa se je leta 2022. O poteku projekta in tudi o tem, kaj lahko različne stroke skupaj storijo za inovativno vključevanje kulturne dediščine v predmetnik osnovnih šol ter kako za to motivirati učence, so se minulo sredo pogovarjali na zaključnem srečanju v Sokolskem domu v Škofji Loki.

»V okviru projekta smo najprej raziskali učne programe, predvsem koliko je že vsebin kulturne dediščine v obstoječih programih in pri katerih predmetih je moč te vsebine še dodati. Želimo si, da bi jih dodajali na zanimiv, dinamičen in ustvarjalen način, z velikim poudarkom na medpredmetnem povezovanju,« je v imenu partnerjev Združenja zgodovinskih mest povedala Mateja Hafner Dolenc.

Zbrane na zaključnem srečanju je pozdravil namestnik veleposlanika Kraljevine Norveške Herman Baskar in poudaril povezanost med kulturo in izobraževanjem. »Ko podpiramo izobraževanje, investiramo v boljšo prihodnost za vse,« je med drugim dejal Baskar.

Nove pridobitve

»Škofja Loka je lani junija praznovala 1050. rojstni dan, zato mislim, da je več kot ustrezno okolje, kjer je ta projekt dobil svoje korenine. Zelo smo hvaležni vsem, ki ste projekt uspešno pripeljali do konca. Hvaležni smo za Galerijo pod Homanovo lipo na Osnovni šoli Ivana Groharja, hvaležni smo za učni laboratorij za učitelje na Mestnem trgu, najpomembnejše pa je to, kar bo ostalo v ljudeh. Tako smo hvaležni za proces, ki so ga bili deležni tisti, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe in so pridobili znanja, da bodo lahko ljubezen in spoštovanje do kulturne dediščine prenašali na mlajše generacije,« je poudarila škofjeloška podžupanja Tina Teržan in se zahvalila vsem, ki so prispevali k uspešnemu projektu.

Sicer pa so pri projektu sodelovali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka in norveška organizacija Magma Geopark.

»Razumevanje pomena kulturne dediščine je v Sloveniji na nezavidljivi ravni. To se najbolj odraža v prostoru, ko nepremična, premična in nesnovna kulturna dediščina izginjajo pred našimi očmi,« je v imenu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj opozorila Jadranka Plut.

Marsikaj zanimivega je bilo slišati tudi na pogovoru z različnimi gosti, potekal pa je pod naslovom Kako KUL je KULturna dediščina mladim generacijam?, ki ga je vodila predsednica Društva turističnih novinarjev Slovenije Marjana Grčman.