Tekmovanja

April in maj sta v šoli meseca, ko tečejo različna tekmovanja. Učitelji dijake spodbujamo, naj se tekmovanj udeležijo. Vedno se vsi naučimo nekaj novega. Glavna naloga učitelja je dijakom in učencem ustvarjati priložnosti, da se srečujejo z novimi izzivi in nalogami. Pri tem se zagotovo naučijo največ. Pripraviti mladim izzive je naša najpomembnejša naloga, koliko je rezultatov ob tekmovanju, je že drugotnega pomena. Pogosto občutimo, da v današnjem svetu šteje le zmaga oziroma zlato. Ni čudno, da smo Slovenci tako uspešni, v posamičnih ali skupinskih športih, v znanosti ali v kulturi. Ko prideš s tekmovanja, te vsi gledajo, kaj si dosegel. Ali imaš zlato? Čudovito je biti del ekipe, ki zmaguje. Če take občutke dobiš v mladosti, jih neseš tudi v svojo odraslo dobo, na delovno mesto, v svojo družino. Morda to tudi ni tako dobro. Za našo družino je bila letošnja pomlad izredno tekmovalna. Vsi nekje tekmujejo in tudi zmagujejo. Trije otroci so člani zborov, ki se merijo tudi na tekmovanjih. Sama sem se večkrat udeležila zborovskih tekmovanj. Pri zboru ne veš, kdo si bolj želi uspeha, pevci ali dirigent. Dirigent s tem napreduje, to je njegova osebna izkaznica. Pevci radi pojemo v dobrem sestavu, včasih pa se zdi, kot da smo dirigentovo orodje za doseganje njegovih ciljev. Vsaka skupina, ki želi biti vsaj malo vrhunska, se bo prej ali slej podala na tekmovanje v mednarodni srenji, koliko tam veljam in kam sodim. Tako zbor v tekmovalnem letu praktično pol leta vadi pet pesmi, jih pili in brusi, z njimi nastopa in vadi, da bi bil tekmovalni nastop čim bolj približek popolnega. Pol leta vaditi pet pesmi je včasih zelo duhamorno. Skupina ima odbor, nekakšno skupnost, kjer se skupaj odločijo, bodo šli v ta pekel ali ne. Najboljše zborovsko tekmovanje v Sloveniji je Naša pesem v Mariboru. To je mednarodno tekmovanje in biti zlat v Mariboru pomeni, da sodiš med najboljše zbore v Evropi ali še dlje. Jaz sem trikrat tekmovala v Mariboru z dvema različnima zboroma. Rezultat 89,7 točke je pomenil tri desetinke primanjkljaja do zlatega odličja. Tako malo grenko je to zvenelo. Torej, jaz nisem bila v ekipi, ki bi prejela zlato odličje. Veličastno in sladko je gledati, da te otroci na nekem področju, ki ga v družini gojimo vsi in mu namenimo veliko prostora in časa, presežejo. Najini otroci lahko sodelujejo v ekipah, kjer zmagujejo. Tako so trije pevci v treh različnih zborih letos že zmagali. Privoščim jim in se zelo veselim z njimi. Naš košarkar je z ekipo Šenčurja osvojil zlato medaljo v državni mladinski ligi. Pravijo, da se kaj takega v Šenčurju še ni zgodilo. Vsa ta tekmovanja imajo eno skupno točko, pomembna je ekipa, sodelovanje, timsko delo. To pa je danes tako zelo cenjena veščina. Vredno jo je usvojiti že v mladosti.