Minilo šestdeset let

Pred kratkim so se na Gimnazijo Kranj vrnili nekateri maturanti, ki so zrelostni izpit opravili pred šestdesetimi leti. Vsi se srednješolskih let spominjajo z velikim veseljem.

Nedavno se je na Gimnaziji Kranj zbralo dvanajst nekdanjih maturantov, ki so praznovali častitljivo 60. obletnico mature. Medtem ko so se spominjali starih časov, so se v njih prebudili občutki nostalgične topline. Zbrani so poudarili, da jih na srednješolska leta vežejo izjemno lepi spomini. »Dobivamo se redno, sam sem že več kot 30 let organizator teh srečanj. Ob koncu maja pride naš dan in zberemo se vsako leto. Štirje naši sošolci so v tujini, letos jih na žalost ne bo z nami, so pa z nami v mislih,« je pojasnil Jože Klofutar iz Tržiča. Sam se srednješolskih let spominja zelo lepo, kot je dejal, so bili na začetku gimnazije nekoliko prestrašeni. »Sedem nas je bilo iz Tržiča in nekako smo čutili, da se kot periferija vključujemo v velemesto. Bilo je 23 Kranjčanov in sedem Tržičanov. Smo se prilagodili, dobili družbo, sam sem bil vključen v 'štiriperesno deteljico', ki je vedno sedela v prvi in drugi klopi. Skupaj smo se učili, tudi tarok,« je dejal in dodal, da misli, da je šola dandanes precej bolj zahtevna, so pa pogoji učenja in pridobivanja znanja drugačni. »Že po tem, kakšna je matura, je jasno, da je danes težje. Mladi imajo več predmetov, mi smo imeli samo enega, jaz sem delal izpit iz kemije,« je še dejal Klofutar, ki se še danes spominja, da je njegova maturitetna naloga obsegala temo »mila in detergenti«.

Tudi Cirilo Gabron, nekdanjo Kranjčanko, ki sedaj živi v Mariboru, ob spominih na gimnazijo preplavi toplina. »Imeli smo se krasno, spomnim se, kako so nas fantje dali na omare. Vsa dekleta so pograbili in nas dali sedeti na vrh omar. To je bilo smeha,« je dejala, Martin Bajželj pa jo je v šali dopolnil: »Seveda smo vas dali gor, če ste bile pa zoprne. Pa še koristno delo smo opravili, saj ste obrisale ves prah z omar.« Oba sta povedala, da jima je Gimnazija Kranj dala čudovito popotnico za življenje. »Velik čar je v tem, da se dobimo vsako leto. Naša druženja so eno samo veselje, nikoli se ne pogovarjamo o svojih težavah, ampak samo o lepih stvareh, ki smo jih skupaj doživeli. Spominjamo se lumparij, dobrih in slabih stvari,« je povedala Cirila Gabron in nam zaupala tudi, da je takratni 4. b razred po disciplini veljal za najslabši razred, nadoknadili pa so pri uspehu, ki je bil zavidanja vreden.