Bohinjci so ponosni na svojo šolo

V letošnjem letu stavba Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici praznuje petdeset let. V prazničnem letu so pripravili pester sklop prireditev in izdali zbornik, bogat z dokumentarnim gradivom. Slovesnost ob okroglem jubileju šole pa bodo zaradi velikega zanimanja ponovili še v sredo, 5. junija.

Bohinjska Bistrica – »Še danes, petdeset let pozneje, smo ponosni, da imamo lepo šolo. Prilagajala se je potrebam časa in zato doživela kar nekaj sprememb – dozidave, obnove, prenove, sanacije … Še vedno pa je naša šola prostor, ki na obiskovalce naredi vtis. V njej se počutiš prijetno, toplo, domače. Življenje ji vsakič znova vdahnemo ljudje, skupnost,« je na slovesnosti, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, poudarila ravnateljica Mojca Rozman, tudi sama, kot je dejala, del prve generacije, ki je vstopila skozi vrata nove šolske stavbe.

Pouk v neprimernih prostorih

Zaradi prostorske stiske je v Bohinjski Bistrici pouk v šestdesetih letih potekal v več stavbah, ki so bile prvotno zgrajene za potrebe gradnje bohinjskega predora, lahko preberemo v zelo zanimivem in vsebinsko bogatem zborniku, ki so ga pripravili ob obletnici šole.

»V poslopju bivše depandanse Bellevue sta bila od leta 1945 nižja gimnazija in dijaški dom za učence iz Podbrda, ki so sem hodili v šolo. Prireditve in vaje šolskega pevskega zbora so bile v Žnidarjevem domu. To je bila nekdanja gozdarska koča, ki so jo gozdarji prepeljali z Rovtarice na Jelovici. Pouk je potekal še v spodnji šoli (poznejši vrtec, danes Bohinjska hiša) in v telovadnici, kjer je bil prej Sokolski dom. Z uvedbo osemletne osnovne šole leta 1958 pa šolski prostori niso ustrezali sodobnemu, kabinetnemu pouku. V učilnicah sta bili vlaga in plesen, saj objekti niso bili izolirani, zaradi premajhnih oken pa je v jesenskem in zimskem času morala ves čas goreti luč. Težave so bile tudi z ogrevanjem, saj so bile peči v večini učilnic dotrajane. Predmetni pouk je potekal v štirih stavbah, tako da je moral šolski kombi učitelje skupaj z učili med odmori prevažati med lokacijami,« lahko preberemo.

Odločitev za novo šolo

Za potrebe šolstva v Bohinju so zato v tedanji občini Radovljica, kamor je sodil Bohinj, predvideli izgradnjo novega šolskega poslopja ter zaprtje podružničnih šol Stara Fužina, Nomenj in Gorjuše, višje razrede z osnovnih šol Srednja vas in Koprivnik pa bi prešolali na matično šolo v Bohinjski Bistrici. »V pripravo na izgradnjo nove šole se je aktivno vključil takratni ravnatelj Franc Fister. Ravnatelj je sam narisal tloris sodobne šole, vrta, igrišča in telovadnice ter ostalega potrebnega za pouk na prostem,« v zborniku piše Lucija Markelj Jensko.

Slovesno odprtje šole je bilo 25. maja 1974, na takratni dan mladosti. Udeležili so se ga tudi še živeči potomci pisatelja dr. Janeza Mencingerja, bohinjskega rojaka, po katerem se šola imenuje.

Praznično leto

Kot je povedala ravnateljica Mojca Rozman, so v prazničnem letu učencem skozi raznolike dejavnosti želeli prikazati utrip časa. »Ob različnih priložnostih smo gostili nekdanje delavce šole in učence. Izbrani jedilniki iz naše preteklosti so popestrili petkov šolski meni. Šolski radio je vrtel glasbo preteklih desetletij. Vse prireditve, s katerimi smo zaznamovali pomembne dni, so imele pridih preteklosti. Učenci so si v šolski avli z zanimanjem ogledali razstavo didaktičnih pripomočkov, ki smo jih učitelji uporabljali v teh desetletjih. Praznovanju obletnice so se učenci matične in podružnične šole v Srednji vasi pridružili tudi z ustvarjanjem pisnih in likovnih izdelkov tako za razstavo kot tudi za ta zbornik. Na letošnji jubilej pa nas bo v prihodnje spominjala tudi stena s posebnim mozaikom glinenih odtisov učencev.«

Ob tem pa je ravnateljica poudarila, da šola tako kot v preteklosti ostaja tesno povezana z lokalnim okoljem. »Spodbuja odgovoren odnos do naravne in kulturne dediščine, krepi veščine za trajnostni razvoj ter ustvarja varno in spodbudno učno okolje, ki bo otrokom omogočalo usvajanje veščin za drugačen svet, kot je in je bil.«