Predlog zakona deli javnost

Medtem ko so sobodajalci kritični do predloga novega zakona o gostinstvu, ki naj bi po njihovem kršil slovensko ustavo, Inštitut Danes je nov dan opozarja na škodljive posledice nereguliranega kratkoročnega oddajanja nepremičnin.

Ljubljana – Predlog zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja področje kratkotrajnega oddajanja stanovanj, po oceni Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, Združenja sobodajalcev in Združenja lastnikov nepremičnin Slovenije v več delih ne prestane testa sorazmernosti in nujnosti z vidika ustavnega prava. Ob tem poudarjajo, da zasebnim lastnikom nepremičnin preprečuje prosto razpolaganje z lastnino. »Preprečevanje oddaje stanovanja je tako poseg v osnovno pravico do razpolaganja z zasebno lastnino, ki mora biti ob omejevanju natančno opredeljena in podkrepljena z dejstvi, kar pa predlogu zakona primanjkuje,« so navedli sobodajalci, ki sprejemu zakona v takšni obliki nasprotujejo.

Opozarjajo tudi na neusklajenost predloga z deležniki, ki naj bi bili le površno vključeni v pripravo zakona, ter na to, da kratkoročne namestitve ne vplivajo bistveno na ceno stanovanj in najemnin. Predlog po njihovem ne upošteva finančnih posledic, ki bi jih sprejetje zakona lahko prineslo. Med njimi naštevajo izpad prihodkov prizadetih ponudnikov namestitev za krajši čas, prihodkov države iz naslova pobrane akontacije na dohodek pravnih oseb, davka na dodano vrednost, vplačane turistične takse …

Prepričani pa so, da kratkotrajne namestitve prinašajo številne prednosti za državo. »Sobodajalci so registrirani v Registru nastanitvenih enot, opravljajo kategorizacijo, izdajajo davčno potrjene račune ter plačujejo DDV in turistično takso, dohodnino in prispevke, s čimer prispevajo v državno in občinske blagajne ter dajejo delo gostincem, ponudnikom izletov in doživetij v celi vrsti spremljajočih dejavnosti razpršeno po celi Sloveniji,« so še dodali.

Zahtevajo strožje ukrepe

Na drugi strani Inštitut Danes je nov dan s kampanjo Airbnb, pejt domov! opozarja na škodljive posledice nereguliranega kratkoročnega oddajanja nepremičnin na platformah, kot sta Airbnb in Booking. Na spletnem mestu bodo javnosti predstavili skrb vzbujajoče podatke, zbirali pričevanja tistih, ki so občutili negativne vplive Airbnbja, in od odločevalcev zahtevali sprejem strožjih ukrepov za ureditev področja.

Verjamejo, da se Slovenija sooča z zgodovinsko stanovanjsko krizo, saj so se cene stanovanj v zadnjem desetletju podvojile. »Medtem se je zaradi rasti turizma in odsotnosti regulacije razcvetel trg kratkoročnega oddajanja, ki na račun lova za dobički še poglablja krizo, saj stanovanja, ki se na trgu oddajajo kratkoročno, niso na voljo mnogim, ki potrebujejo domovanje,« so poudarili.

Med drugim predlagajo, da se po zgledu praks iz tujine kratkoročno oddajanje v primeru fizičnih oseb omeji le na tiste, ki imajo v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče. Po mnenju avtorjev kampanje bi morali občinam omogočiti tudi dodatne zaostritve pogojev oddajanja in uvesti varovalke v primerih njihovega sproščanja. »Posebno pozornost pa bi morali nameniti še nadzoru nad izvajanjem zakona, tako z več jasnosti glede inšpekcijskega nadzora kot več obveznosti glede oglaševanja in vzpostavitvijo sistema anonimne prijave kršitev,« so med drugim navedli na inštitutu, kjer poudarjajo tudi problem dojemanja stanovanj kot tržnega oziroma špekulativnega blaga.