Program z nižjim standardom v rednih šolah

Alen Kofol je specialni in rehabilitacijski pedagog. Dobršen del svoje dosedanje poklicne poti je bil zaposlen kot ravnatelj OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice. Poklicna in življenjska pot ga je iz Gorenjske najprej vodila v Ljubljano, nato pa v Sežano, kjer je zdaj ravnatelj Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana. Z različnimi projekti se še naprej trudi izboljševati tudi pogoje življenja otrok s posebnimi potrebami, zato si je prizadeval za pomembno spremembo, ki bo na njihovi redni (večinski) šoli zaživela v šolskem letu 2024/2025.

»Na OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Dutovlje bomo začeli edinstveni pristop pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Prvič v Sloveniji se namreč povezujeta dve osnovni šoli v občini z namenom, da izpeljemo celostni devetletni prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom na rednih osnovnih šolah. Da je redna osnovna šola pridobila izvajanje programa z nižjim izobrazbenim standardom, se je zgodilo prvič po 23 letih. Toliko let namreč ni bilo nobenega novega vpisa v razvid. Pridružujemo se skoraj tridesetim rednim šolam v Sloveniji, ki so to možnost pridobile že prej,« je zadovoljen Alen Kofol. Vesel je podpore tako Občine Sežana, saj je potrebno spremembo odloka o obeh osnovnih šolah potrdil občinski svet, kot ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je določilo, da obe omenjeni šoli lahko izvajata tudi prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Iz dostopne evidence na strani ministrstva na Gorenjskem takšne redne šole ni.

Kofol poudarja, da gre za veliko pridobitev za otroke s posebnimi potrebami, za njihove družine in za celotno skupnost. »Na Krasu ni šole za otroke s posebnimi potrebami. Ti se vozijo v šole drugam, več kot pol ure v eno smer, nekateri celo več kot eno uro. Zdaj jim bo omogočeno šolanje v domačem okolju,« je povedal. »Na naši šoli bomo izvedli program od 1. do 5. razreda, na OŠ Dutovlje pa od 6. do 9. razreda. Učence iz oddelka, v katerem se bo izvajal program z nižjim izobrazbenim standardom, bomo skušali v čim večji meri vključevati v redne oddelke. Trudili se bomo, da bo čim večji del programa izpeljan v inkluzivnem, vključujočem okolju. To pomeni, da se bodo ti otroci pri predmetih, kjer bo to smiselno, vključevali v redne oddelke, skupni bodo dnevi dejavnosti, prav tako razširjen program vključno s podaljšanim bivanjem,« je predstavil Kofol.

V tem trenutku to možnost v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja vidi kot najbolj inkluzivno. »Da bi bili otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program nižjega izobrazbenega standarda ali celo posebni program, lahko v rednih oddelkih, ni pogojev. Po mojem mnenju bi bilo zato najprej treba spremeniti sistem usmerjanja. Usmerjanje v programe je ovira inkluziji. Inkluzija mora biti v največjo korist otroka, potekati v pogojih, ki mu nudijo optimalen napredek in uspešnost. Samo fizična inkluzija ni dovolj. Pri tem so seveda pomembni ljudje, ki so tisti, ki ustvarjajo prostor inkluziji. Lahko rečem, da so na naši šoli otroci s posebnimi potrebami sprejeti in jim nudimo podporo in pomoč. Vsaj šest jih je tudi z lažjo motnjo v duševnem razvoju.«

Odpiranje oddelkov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami znotraj rednih šol vidi kot pozitivno tudi z vidika reševanja prostorske stiske, s katero se srečujejo številne šole za otroke s posebnimi potrebami. To možnost bodo uporabili tudi v Ljubljani. Ljubljanski mestni svetniki so že potrdili dopolnitve odlokov o ustanovitvi sedmih večinskih osnovnih šol, v katerih bodo lahko delovali tudi oddelki z nižjim izobrazbenim standardom ter pozneje tudi posebni program za otroke s posebnimi potrebami.