Osemdeseta štirideset let kasneje

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so mnogim ostala v spominu kot pisana in raznolika. Takšno je bilo tudi glasbeno doživetje tega časa, ki ga je na koncertu na Škofjeloškem gradu pričaralo Glasbeno društvo Crescendo z gosti. Zbor, simfonični orkester, rokovska skupina, dirigent Žiga Kert in obilo dobre glasbe.

Naslov koncerta Ta nora 80-ta že povprečnemu radijskemu poslušalcu pove veliko, mnogim izmed nas, v tistih letih mladostnikom, še toliko več. Seveda gre za popularno glasbo osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ko na koncertnem listu preberemo, da nas bo v ta čas skozi glasbo popeljalo Glasbeno društvo Crescendo – torej mešani pevski zbor in simfonični orkester tega imena – ter da bodo nastopili tudi gosti, vemo še več, ko dodamo še dirigenta Žigo Kerta in prizorišče, dvorišče Škofjeloškega gradu, je jasno vse. To je že peti tematski koncertni projekt v zadnjih letih, s katerim Crescendo do zadnjega sedeža napolni grajski avditorij.

Od Whitney do Gunsov

Izbor skladb je obetal in je bil žanrsko pisan kot koncertni listič v obliki knjižnega kazala. Narisana stara avdio kaseta, ki je »izumrla« nekje do konca 20. stoletja, je sicer pravo nasprotje iz nekega drugega časa poleg natisnjeni QR kodi, preko katere lahko na pametnih telefonih odpremo brošurico in izvemo več o nastopajočih, program pa se je kljub različnim zvrstem, od pop in disko skladb do roka in ščepca džeza, stikal v eni točki – osemdeseta.

Ob številčno morda manjšem simfoničnem orkestru, a prav zanj napisanih priredbah skladb, je ta zvenel suvereno in se je pod vodstvom dirigenta Žige Kerta znal prilagajati žanrskim dinamikam posameznih skladb. Priredbe zanje so v večini napisali domači avtorji Diana Novak, Fedor Vrtačnik, Nejc Bečan, Jošt Juhant in Gašper Muženič.

V večini skladb, skupaj z dodatkom smo jih slišali 18, so se predstavili tudi pevski solisti, med njimi Nejc Pipp, ki je z melanholičnim glasom v znani Stingovi Englishman In New York angleškega glasbenika, ki je konec maja napolnil Stožice, tako rekoč »snel v piko«. Podobno sta vrhunsko odpela znamenito Barcelona Freddieja Mercuryja Lenart Sušnik in Zala Hodnik; ali pa Ana Skumvač, ki je navdušila v Sweet Child o'Mine skupine Guns N' Roses. Ne, Axla Rosa nismo pogrešali. Prav tako so s posameznimi skladbami z značilnimi vokalisti tipa Mick Jagger ali pa Whitney Huston ter znanimi pesmimi, ki so nam za vedno ostale v ušesih, zadovoljili različne okuse občinstva. Kot solisti so nastopili še Neja Bohinc, Črt Vodopivec, Mitja Rozman, Manca Zupan ter tudi Urh Zupan, pevec in kitarist rokovske skupine Divji zahod, v katerem igrajo še Lin Zaletel (kitara), Tomaž Hribernik (bas kitara) in Žiga Štucin (bobni). Kot solistka je nastopila tudi saksofonistka Manca Krivec.

Kitarski rifi in ritem bobnov so se lepo zlivali z zvokom orkestra, morda pa smo pogrešali nekoliko več angažmaja zbora, katerega visok potencial je razen v nekaj skladbah ostal neizkoriščen. Bržkone pa bo veljalo, da osemdeseta preprosto niso bila preveč zborovska.

Koncert je bil vsekakor lep spomin na osemdeseta, ki bi ga v izvedbi Glasbenega društva Crescendo zagotovo želeli obuditi še kje v Sloveniji.