Jubilej ohranjen tudi zanamcem

Muzejsko društvo Škofja Loka je na Blaznikovem večeru predstavilo zanimiv zbornik, ki je nastal po lanskem znanstvenem posvetu Škofja Loka 1050, hkrati pa so se zbrani v Sokolskem domu spomnili tudi dvajsetletnice pobratenja Škofje Loke in Freisinga.

»Ob lanskem znanstvenem posvetu Škofja Loka 1050, ki smo ga v Muzejskem društvu ob praznovanju 1050. obletnice nastanka loškega gospostva pripravili skupaj z Občino Škofja Loka in Zavodom 973, smo obljubili tudi izid zbornika, kjer bodo objavljeni prispevki s posveta. In ob letu osorej smo ga s finančno podporo Občine Škofja Loka spravili na svetlo,« je povedala predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič in pojasnila, da so se povabilu k pisanju odzvali skoraj vsi avtorji, poleg tega pa so v zbornik dodali še prispevek, ki sicer ni bil predstavljen na posvetu, ampak nekaj pred tem na predavanju v Stari Loki. »Tako boste v zborniku poleg referatov znanstvenikov in raziskovalcev lahko prebirali še o škofu Abrahamu izpod peresa doktorske študentke Anke Lenssens z univerze v Gentu v Belgiji,« je povedla Helena Janežič in dodala, da je zanimiv zbornik na voljo v spletni trgovini Muzejskega društva Škofja Loka.

»Znanstveni posvet in tudi zbornik posvečamo zgodovinarju dr. Pavletu Blazniku, ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku Muzejskega društva Škofja Loka, ki je večino svoje znanstvene poti posvetil prav nastanku in življenju loškega gospostva. Letos pa mineva tudi 750 let, odkar je Škofja Loka dobila mestne pravice. Torej več razlogov za praznovanje in izid knjige,« je tudi povedala Janežičeva, nato pa je predstavila najzanimivejše prispevke.

Med njimi je gotovo zapis ddr. Igorja Grdine, ki je pod naslovom Cerkev in krona ali vprašanje kontingentnosti moči odlično orisal tedanjo Evropo in razmerja različnih hierarhij, medsebojnih odnosov. V knjigi je predstavljen tudi prispevek dr. Metoda Benedika, ki se ukvarja s cerkveno-političnimi okoliščinami, v katerih je nastalo loško gospostvo. O tem, na kakšen način je delovalo freisinško loško gospostvo v srednjem veku, piše dr. Matjaž Bizjak.

V zanimivem prispevku ddr. Mihe Marklja se je za konec moč sprehoditi skozi kontinuiteto najstarejših naselitvenih vzorcev na loškem območju. Ugotovitve kažejo, da je bilo škofjeloško območje naseljeno že v prazgodovini, naselitvene strukture pa se pojavljajo tudi v kasnejših obdobjih, pri čemer se kažejo specifična pokrivna območja. Z veliko verjetnostjo je mogoče trditi, da so prva naselja, Selca, Suha, Žabnica in Lonca (Stara Loka), nastala na ožjem geografskem območju mnogo starejših naselitvenih območij ter tako izpričujejo že zgodnejšo poselitev.

Sodelovanje z mestom Freising

Freising je eno od najstarejših zgornjebavarskih mest in s Škofjo Loko izjemno povezan. Freisinžani letos praznujejo 1300 let svojega kraja. V začetku 8. stoletja je namreč v Freising po papeževem naročilu prišel sveti Korbinijan, da tam ustanovi škofijo. Velja za prvega freisinškega škofa in zavetnika mesta.

Kot je povedala članica Muzejskega društva Škofja Loka in ambasadorka Škofje Loke za Freising, mag. Mirjam Jan Blažić, je Škofja Loka z mestom Freising najprej sodelovala predvsem na kulturnem področju, zlasti med glasbenima šolama obeh krajev. S Freisingom je nato leta 2004 sklenila še tesnejšo povezavo, saj sta mesti postali pobrateni. Večina let je bilo napolnjenih s sodelovanjem in povezovanjem. Še več o tem sodelovanju bo moč izvedeti v Loških razgledih, ki bodo izšli prihodnje leto.