Obrestne mere v Sloveniji in na evrskem območju

Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o poslovanju bank objavlja tudi primerjavo povprečnih slovenskih obrestnih mer s povprečnimi obrestnimi merami na evrskem območju.

Primerjava kaže, da je pri na novo sklenjenih stanovanjskih posojilih z variabilno obrestno mero, ki so jih banke odobrile gospodinjstvom, v Sloveniji obrestna mera višja kot na evrskem območju. Tako je aprila letos v Sloveniji obrestna mera znašala 5,8 odstotka in je bila za eno odstotno točko višja kot aprila lani, na evrskem območju pa 4,8 odstotka in je bila v primerjavi z lanskim aprilom višja za 0,7 odstotne točke. Pri novoodobrenih posojilih, sklenjenih s fiksno obrestno mero, je bila obrestna mera tako v Sloveniji kot na evrskem območju nižja kot pri posojilih z variabilno obrestno mero, višina obrestne mere pa je bila dokaj izenačena. V Sloveniji je bila aprila letos 3,7-odstotna, na evrskem območju pa le malo nižja, 3,6-odstotna.

Pri potrošniških posojilih so obrestne mere višje kot pri stanovanjskih, pri tem pa so za razliko od stanovanjskih v Sloveniji obrestne mere za potrošniška posojila nižje kot na evrskem območju. Pri na novo sklenjenih posojilih z variabilno obrestno mero je aprila letos v Sloveniji obrestna mera znašala 6,6 odstotka, na evrskem območju pa 8,1 odstotka. Podobna razlika je bila pri posojilih s fiksno obrestno mero, v Sloveniji je bila aprila letos 6,5 odstotka in na evrskem območju 7,9 odstotka.

Pri primerjavi obrestnih mer za na novo sklenjene vloge (depozite) gospodinjstev so podatke o fiksni in variabilni obrestni meri združili v enotno obrestno mero. Primerjava kaže, da so v Sloveniji povprečne obrestne mere za vloge nižje kot na evrskem območju. Pri vlogah do enega leta je bila aprila letos v Sloveniji 1,3-odstotna obrestna mera, na evrskem območju pa 3,1-odstotna. Pri vlogah, sklenjenih za več kot eno leto, je razlika manjša: v slovenskih bankah je bila aprila letos 2,5-odstotna, na evrskem območju pa 2,9-odstotna.