Martina Praprotnik in Jože Mislej sta prejela bronasto priznanje GZS – Regionalne zbornice Gorenjske, ki jih podeljujejo za najboljše inovacije. / Foto: osebni arhiv

Od izgorelosti do bronaste inovacije

Martina Praprotnik in Jože Mislej sta skozi osebno izkušnjo izgorelosti našla novo življenjsko poslanstvo. Zamisel, da za vsako počutje raste rožica, ju je navdihnila k ustvarjanju dišečih meglic s slovenskimi cvetnimi esencami.

V iskanju lastnega bistva in rešitve pri izgorelosti sta se Martina Praprotnik in Jože Mislej podala na pot odkrivanja kvantne fizike in cvetnih esenc. Pred kratkim sta bila nagrajena z bronastim priznanjem GZS – Regionalne zbornice Gorenjske za inovacijo Dišeče meglice in medeni eliksirji s slovenskimi cvetnimi esencami.

Kropa – Martina Praprotnik iz Krope in njen partner Jože Mislej iz Podnanosa trenutno živita ob Cerkniškem jezeru, kjer ustvarjata inovativne rešitve na področju naravne medicine. Botanična alkimistka Martina se je deset let intenzivno ukvarjala s svetovanjem o zdravem načinu življenja. Kljub fizični in psihični vitalnosti sta oba z Jožetom »pregorela«, kar je bilo pred desetletjem še redko priznano kot izgorelost. Martina se spominja: »Takrat se sploh še ni govorilo o izgorelosti in iskreno nama ni bilo nič jasno, kaj se dogaja. Počutila sva se energijsko prazna in brez volje, kot puščava brez vode.«

Iskanje svojega bistva

Da bi razumela vzrok svoje izgorelosti, sta se podala na pot samospoznavanja. Soočenje s strahovi, stisko, razočaranjem in izgubo življenjskega smisla je Martino pripeljalo do kvantne botanike, discipline, ki prenaša spoznanja kvantne fizike na rastline. Njuna prvotna motivacija ni bila poslovna priložnost, temveč iskanje svojega bistva in rešitve za svoje počutje. »Kam gremo, kadar iščemo mir in sprostitev? Večina nas gre v naravo. Ko sem se po nekem času energijsko stabilizirala, sem začela dobivati občutek, da se rastline želijo z mano pogovarjati, da želijo biti videne,« nam je razložila Martina Praprotnik.

Za vsako počutje raste rožica

Kvantna botanika ji je razkrila veličastnost rastlin v obliki cvetnih esenc. Kot pojasnjujeta, sta skupaj prepoznala bogastvo naših travnikov in raznolikost rastlin, ki nudijo čustveno in mentalno harmonijo in osvobodijo naše pravo bistvo. Rastline, kot so ivanjščica, zvonček, potonika in divja mačeha, v obliki cvetnih esenc na naših nakupovalnih policah niso bile prisotne. »Zato sva se odločila, da bova ustvarjala svoje esence po Martininem vodstvu, ampak kot omenjeno – prvotno zase.« Na njuno pot je močno vplivalo spoznanje, kaj vse raste v domačem okolju. »Zdi se nama, da zelo cenimo uvožene stvari, ne prepoznamo pa, kaj raste na vogalu naše hiše. Za vsako čustveno in mentalno stanje cveti rastlina, tega se premalo zavedamo,« pojasnjuje Martina.

Kaj so cvetne esence

Cvetne esence so bioenergijski odtisi svežih cvetov v vodi. »To pomeni, da vsebujejo zgolj življenjsko silo oziroma bistvo vsake rastline. To temelji na dokazih znanosti, da ima voda spomin. Voda vsebuje informacijske panele, vsak ima sposobnost shranjevanja informacij. Lahko bi rekli, da je voda nekakšen računalnik. To pomeni, da ko položim cvet v vodo in ga izpostavim soncu, se inteligenca rastline prenese v vodo,« pojasnjuje Martina in dodaja, da te informacije spodbudijo našo osvoboditev iz školjke strahu, primerjanja in samozanikanja.

Skupaj sta ustanovila inštitut In the Essence ter bila pred kratkim nagrajena z bronastim priznanjem GZS – Regionalne zbornice Gorenjske za inovacijo Dišeče meglice in medeni eliksirji s slovenskimi cvetnimi esencami. »Najin glavni izziv v začetku je bilo dejstvo, da so cvetne esence tako eterične, da ljudje ne verjamejo v njihov učinek,« je dejala Martina in dodala, da njuna poslovna filozofija temelji na dobrih odnosih z vsemi deležniki, s katerimi prihajata v stik, ter trajnostnem poslovanju. »Vsekakor nama to priznanje predstavlja potrditev, uresničitev tega, o čemer sva več let sanjala. Da je lahko nekaj, kar izhaja iz narave in deluje izredno nežno in subtilno, tudi del gospodarstva,« je še dejala in dodala, da se s priznanjem Regionalne zbornice Gorenjske poslovna zgodba v bistvu zares šele začenja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

oblačno
vlažnost: 94 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

16/23

sreda

13/28

četrtek

15/30

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Preddvor, 26. junij 2024

Telovadba, angleška urica

RAZSTAVE / Škofja Loka, 26. junij 2024

Sodobna umetniška keramika

IZLETI / Kranj, 27. junij 2024

Ohranjanje zdravja za člane MDI Kranj

PRIREDITVE / Begunje, 27. junij 2024

Srečanje radovljiških upokojencev

IZLETI / Šenčur, 29. junij 2024

Pohod na Rašico

RAZSTAVE / Jesenice, 2. julij 2024

Razstava foto kluba iz Nemčije

IZLETI / Kranj, 2. julij 2024

Kolesarski izlet DU Kranj

PRIREDITVE / Kranj, 6. julij 2024

Na Goteniški Snežnik

 

 
 

 

 
 
 

Pirc Musar: Vsak dan moramo dokazovati, da smo skupnost / 19:25, 25. junij

Nismo skupnost, še zdaleč ne. Zato ste poskrbeli vladajoči, ker je lažje vladati razdeljenemu in naščuvanemu ljudstvu.

Tihotapili naj bi vojaško orožje / 12:27, 24. junij

Še malo, pa bodo taki služili kazen po en dan v tednu lahko na x lokaciji, recimo na morju. Edino kar je dobrega pri tem, ampak to ni v obzi...

Trasa v grobem določena, možna odstopanja / 09:04, 24. junij

Kako lepa pravljica. Naši politiki in projektanti so eni taki pravljičarji, da bi jim zavidal tudi največji svetovni pisatelji. V SLO je zgrajeno kar je zgrajeno. Smo še staro lahko popravljamo.

Jek2 je dolgoročna naložba v zanesljivo oskrbo z nizkoogljično električno energijo / 09:01, 24. junij

Čimprej zgraditi. Cena? Cena ni problem. Že videno pri TEŠ-u. A se splača? Seveda se. Že videno pri TEŠ-u.

Plačljivo parkirišče pri Erjavčevi koči na Vršiču / 09:00, 24. junij

Če bi bili avstrijci ali italijani naši gospodarji, bi bil že zdavnaj predor pod Vršičem; na Vršič pa bi vozila gondola. Cesta bi bila samo ...

Plačljivo parkirišče pri Erjavčevi koči na Vršiču / 19:35, 23. junij

Masovni turizem na gorenjskem zadnja leta uničuje krajino. Prejšnji dan sem bil na Bledu, pa to sploh ni več normalno !! Kaj bo šele na višku sezone..

V taborišču počasne smrti / 19:31, 23. junij

Zanimivo, ista zgodba mojega deda, po vojni bil 42 let obrtnik, nikoli nobenih težav !