Pridelovalci na ogledu poskusa z različnimi sortami ozimnih žit.

Pričakujejo povprečno letino žit

V celotnem obdobju pridelovanja ozimnih žit je bilo doslej dovolj padavin, višje od dolgoletnega povprečja so bile tudi temperature. Deževno vreme je ugodno vplivalo na razvoj glivičnih bolezni. Žetev naj bi se večinoma začela v prvih julijskih dneh. Prve ocene kažejo na povprečno letino.

Na Gorenjskem je glavna kmetijska dejavnost govedoreja, tej je podrejeno tudi poljedelstvo. Na kmetijah večino pridelanega žita uporabijo za pripravo močne krme za potrebe rejnih živali, del krmnih žit prodajo mešalnici krmil v Škofji Loki in zadrugam. »Tržne pridelave krušne pšenice na Gorenjskem skorajda ni. Krušno pšenico in druga krušna žita pridelujejo za lastno uporabo le kmetije, ki se v okviru dopolnilne dejavnosti ukvarjajo s peko kruha in peciva ali pa pečejo kruh za lastno oskrbo,« je dejala Marija Kalan.

Na srečanju so pridelovalcem ozimnih žit predstavili tudi (praktično) uporabo brezpilotnih letalnikov v poljedelstvu, o čemer pa bomo posebej pisali v eni od prihodnjih številk časopisa.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj je v torek na Šifrerjevi njivi v Ledinah na Žabniškem polju pripravil že tradicionalni ogled poskusa z ozimnimi žiti. V poskus je vključenih 24 različnih sort iz štirih semenarskih hiš, od tega 11 sort ozimnega ječmena, 9 sort ozimne pšenice in 4 sorte ozimne tritikale.

Žitom namenjena slaba tretjina njiv

Kot je ob ogledu poskusa povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, žita predstavljajo v setvenem kolobarju na Gorenjskem okrog trideset odstotkov. Površina njiv, posejanih z ozimnimi žiti, je približno enaka kot lani. Ječmena je okrog 960 hektarjev, pšenice 480, tritikale 360, rži 31 in pire 15 hektarjev. Blizu polovice vseh njiv je še vedno posejanih s koruzo, približno osem odstotkov njiv je namenjenih pridelavi krompirja, preostale njive pa zasedajo vrtnine, med katerimi je letos v primerjavi s prejšnjimi leti nekaj več soje, krmnega graha in drugih stročnic.

Vse manj jarih žit

Jarih žit se na Gorenjskem seje vse manj, nekaj malega je le še jarega ovsa. »Razlog za to so vse toplejše zime z manj snežne odeje, ki omogočajo boljšo prezimitev žit, predvsem ozimnih ječmenov,« je dejala Marija Kalan in poudarila, da je vzrok za manjšo setev jarih žit tudi obvezna ozelenitev njiv čez zimo, kar je ena od zahtev, ki jo morajo kmetije izpolnjevati za pridobivanje subvencij.

Dovolj padavin, ponekod celo preveč

»Kot vse kaže, bo v letošnjem pridelovalnem letu v celotnem obdobju rasti, to je od setve do žetve, dovolj padavin, ponekod celo preveč. To kažejo tudi meteorološki podatki, saj je bilo v vseh mesecih od oktobra do junija približno za trideset odstotkov več padavin od dolgoletnega povprečja,« je dejala Kalanova in dodala, da so bile tudi temperature zraka višje od dolgoletnega povprečja, še zlasti to velja za mesec februar, ko so bile višje za tri do štiri stopinje Celzija.

Pridelovalci ozimnih žit so setev večinoma opravili v optimalnem času, to je v prvi in drugi dekadi oktobra, nekateri pa so žita zaradi obilice padavin lahko posejali šele novembra. Zima je bila precej topla in vlažna, zato so se tudi pozno posejana žita dobro obrasla, prav tako ni bilo večjih težav s prezimitvijo žit. Žita so spomladi zaradi visokih temperatur že zgodaj začela rasti, v celotnem obdobju spomladanskega razvoja žit je bilo tudi dovolj padavin.

Padavine otežile zatiranje bolezni in plevelov

Večji stres so žitom povzročili močna ohladitev in sneg v sredini aprila ter padavine v maju. »Predvsem vlažno vreme v maju je vplivalo na razvoj bolezni. Pri pšenici in tritikali opažamo listno pegavost, pri ječmenu pa ramularijsko pegavost,« je dejala Kalanova in dodala, da je spomladansko deževje oviralo zaščito posevkov pred glivičnimi boleznimi. Pa ne le to. Onemogočilo je česanje žit in s tem rahljanje zgornjega sloja tal, kar je pomembno za rast korenin; oviralo pa je tudi pravočasno zatiranje plevelov. »Opažamo, da zaradi toplih zim predvsem jesensko-zimski pleveli, kot so mrtva kopriva, njivska vijolica, njivska zvezdica in smolenec, rastejo pozimi, zato jih je priporočljivo zatirati že jeseni.«

Povprečno okoli pet ton zrnja na hektar

V kmetijski svetovalni službi pričakujejo letos povprečno letino žit – pri ječmenu približno pet ton zrnja na hektar ter pri pšenici in tritikali od pet do 5,5 tone na hektar, morebitne ujme pa lahko pridelek zmanjšajo. Žetev ozimnega ječmena naj bi se predvidoma začela v začetku julija, kar je za Gorenjsko običajen čas. Ob nadaljevanju takšnega vremena, kot je bilo prejšnji teden, bi se žetev lahko začela že proti koncu tega tedna, vendar pa vremenoslovci za ta teden napovedujejo nekoliko nižje temperature.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

zmerno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

15/29

nedelja

17/29

ponedeljek

16/29

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Praznovanje godu sv. Marjete

OBVESTILA / Škofja Loka, 21. julij 2024

Srebrna maša Robija Friškovca

OBVESTILA / Šmarjetna gora, 21. julij 2024

Blagoslov vozil na Šmarjetni gori

RAZSTAVE / Kranj, 22. julij 2024

Razstava udeleženk likovnega tečaja

IZLETI / Kranj, 23. julij 2024

Kolesarski izlet v dolino Hrastnice

PRIREDITVE / Britof, 25. julij 2024

Na ogled predstave Čevljar Baron

IZLETI / Kranj, 1. avgust 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 23:18, 20. julij

Jest se sploh čudim, kako nekomu pride na misel, bolnišnico v Radovljico. No, ideja je že nekaj let stara, tako, da kot se tu pravi, da novi...

Sprememba lastništva v Adrii Tehnika / 21:17, 19. julij

Ali smo Slovenci res tako slabi gospodarji, da moramo kar razprodajati naše firme? Upam, da se ne spomnijo in komu prodajo kar celo Slovenijo.

Sprostili bodo promet s traktorji / 21:14, 19. julij

Nimam nič proti, bi bilo pa lepo od kmetov, da bi, kadar nanosijo zemljo ali druge zadeve na cesto, da to tudi pospravijo za seboj.

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 07:55, 19. julij

Ne more biti regijska bolnišnica v neki vasi. Samo Kranj je primerna lokacija. V Radovljici naj pustijo neokrnjeno naravo. Sicer bo župan sl...

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 22:29, 18. julij

Merker1 malo si preberi:
https://www.gorenjskiglas.si/article/20240321/PIS/240329945/1241/gorenjska-bolnisnica

Po analizi rahla prednost lokaciji v Radovljici / 14:19, 18. julij

Tako Radovljica kot Jesenice so za spodnji konec Gorenjske, ki je doslej nihče ni nič vprašal, pa bi moral, predaleč. Nihče se ne ukvarja s ...

Analiza / 14:03, 18. julij

Ob razpravah o lokaciji nove gorenjske bolnišnice naj opozorim na argument, ki ga v analizi ministrstva za zdravje ni zaslediti, pa bi moral...