Čas za ustvarjalnost

Pedagoški inštitut je nedavno predstavil rezultate mednarodne raziskave PISA, ki je v letu 2022 prvič na mednarodni ravni preverjala ustvarjalno mišljenje petnajstletnikov. V raziskavi so sodelovali mladi iz 64 držav, rezultati pri slovenskih mladostnikih pa kažejo na podpovprečne dosežke na področju ustvarjalnega mišljenja, in kar je najbolj skrb vzbujajoče – kljub temu da so poročali o pogostejši udeležbi v aktivnostih s področja ustvarjalnosti na tedenski ravni kot njihovi vrstniki iz držav OECD.

Ob tem so v vseh primerjanih državah, torej tudi v Sloveniji, dijakinje dosegle višji rezultat od dijakov, med srednješolskimi izobraževalnimi programi pa v povprečju najvišje dosežke ustvarjalnega mišljenja PISA izkazujejo dijaki, ki obiskujejo programe splošne gimnazije, najnižje pa tisti, ki obiskujejo programe srednjega poklicnega izobraževanja, na slabši rezultat vpliva tudi šibko socialno-ekonomsko ozadje mladostnikov. Po mnenju Mojce Juriševič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani rezultati glede na zadnje izsledke mednarodnih raziskav znanja niso veliko presenečenje, saj je ustvarjalne dosežke namreč treba razumeti v soodvisnosti prepleta potencialov, znanja, osebnostnih lastnosti in dejavnikov okolja. Enega od razlogov za tak rezultat pa vidi tudi v tako imenovani ocenomaniji, ki preveva naš vzgojno-izobraževalni sistem v zadnjih dveh desetletjih in s svojo enostransko naravnanostjo k visokim ocenam ne dopušča prostora za ustvarjalno učenje in znanje.

Verjetno pa je težava tudi v tem, da ne le da se ustvarjalnosti ne spodbuja v šolah, ampak imajo danes otroci in mladi s strukturiranimi dejavnostmi zapolnjen tudi praktično vsak prosti trenutek. Po pouku obiskujejo različne dejavnosti, za sprostitev pa pogosteje kot v družbo vrstnikov »pobegnejo« v digitalni svet, kjer je po navadi še manj prostora za ustvarjalnost kot v resničnem svetu. Tako otrokom nikoli niti ne more biti dolgčas, čeprav se prav iz dolgčasa najpogosteje rodijo najbolj ustvarjalne ideje. Zato naj bo vsaj med počitnicami otrokom kdaj dolgčas – ni treba, da imajo vse počitnice zapolnjene s tabori, športnimi ali jezikovnimi delavnicami in podobno. Nič ni narobe, če ne bodo tudi med počitnicami ves čas polno zaposleni, ker bi imeli starši občutek, da niso opravili svoje naloge, če se otrokom ves čas kaj ne dogaja. Šele ko jim bo zares dolgčas, se bodo potrudili biti iznajdljivi in ustvarjalni ter bodo mogoče ugotovili, kaj jih res veseli početi. Pa četudi pri tem ušpičijo kakšno neumnost – kdo je pa v svojem otroštvu ni? A prav to so bile po navadi najbolj zanimive lekcije življenja.