Za varno delo v vročini

Delodajalci imajo zakonsko obveznost, da svojim delavcem zagotovijo ustrezne delovne pogoje tudi v času visokih temperatur. Skrbno načrtovani in izvedeni ukrepi so ključni za zdravje in dobro počutje delavcev.

Kranj – Kot poudarjajo na Inšpektoratu RS za delo, so ukrepi nujni tudi, če so visoke temperature le občasne in posledica zunanjih vremenskih razmer. Delodajalec mora poskrbeti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ustreza biološkim potrebam delavcev, pri čemer je treba upoštevati naravo dela in fizične obremenitve. Po pravilniku, ki določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tistih delovnih prostorih, kjer so temperature povišane zaradi delovne opreme.

Ukrepi, ki jih mora delodajalec sprejeti v sodelovanju z izvajalcem medicine dela in v skladu s slovenskimi standardi za toplotno udobje, vključujejo prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas in pogostejše odmore, ponudbo brezalkoholnih osvežilnih napitkov ter zmanjšanje intenzivnosti dela. Če ti ukrepi niso zadostni, je lahko skrajni ukrep tudi začasna prekinitev delovnega procesa. Dolgoročni tehnični ukrepi vključujejo namestitev klimatskih in prezračevalnih naprav. Inšpektorat predlaga, da se pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju upošteva pravilo –7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature. Priporoča tudi, da delavci popijejo do tri litre brezalkoholnih pijač, nosijo zračna oblačila, se izogibajo slani prehrani in začimbam, vzamejo pogoste kratke premore v ohlajenih prostorih, ne pijejo alkoholnih pijač in najbolj zahtevna dela opravijo zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka. Pri delu v izjemno visokih temperaturah je priporočljivo, da delajo v paru – zaradi medsebojne pomoči.

Delavci na prostem

Delavci, ki delajo na prostem, so še posebno izpostavljeni visokim temperaturam, kar velja zlasti za gradbeništvo, kmetijstvo in podobne dejavnosti. Delodajalci morajo izvesti ocenjevanje tveganja za varno in zdravju neškodljivo delo v takšnih razmerah ter sprejeti ustrezne ukrepe. »Pri delu na prostem je še posebno pomemben časovni razpored opravljanja dela. Če je le mogoče, je treba delo organizirati tako, da se delo ne opravlja (ali pa le, ko je to nujno potrebno) v tistih urah dneva, ko je izpostavljenost temperaturam najvišja. Če je le mogoče, naj se dela opravljajo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih in večernih urah,« poudarjajo na Inšpektoratu RS za delo in dodajajo, da naj se med obdobji izpostavljenosti visokim temperaturam izvajajo le dela, ki terjajo čim manjši fizični napor.