Od portreta do karikature z brati Poklukar

Uvodni dogodek v dvotedensko koncertno dogajanje na Festivalu Bled je bil posvečen likovni umetnosti in s tem odprtju razstave Od portreta do karikature, ki je v času festivala na ogled v preddverju Festivalne dvorane. Tokrat se predstavljajo bratje Poklukar iz Gorij, dva nekdanja športnika, danes pa odlična karikaturista, dvojčka Jože in Matjaž Poklukar, ter njun mlajši brat, likovni pedagog Primož Poklukar.

Bled – Po lanskoletnem vzoru smo tudi letos v bogato festivalsko dogajanje vstopili skozi sorodna umetniška – torej ne nujno glasbena vrata. Če je sicer z glasbo povezani igralec in dramatik Iztok Mlakar, katerega najnovejšo tragikomedijo Pegule v režiji Vita Tauferja si je prvo festivalsko občinstvo v Festivalni dvorani ogledalo v ponedeljek zvečer, so pred tem za vizualne užitke ob slovesnem odprtju festivala v njenem preddverju poskrbela likovna dela bratov Poklukar.

Če sta se dvojčka Jože in Matjaž, nekdanja uspešna smučarska tekača in biatlonca, na Gorenjskem in tudi širše v zadnjih letih uveljavila kot prepoznavna karikaturista, je njun mlajši brat Primož že dve desetletji priljubljen učitelj likovne umetnosti na Osnovni šoli Gorje. Na razstavi, ki bo na ogled celoten festivalski čas do 14. julija, predstavljajo svoja dela, tako portrete kot karikature, Primož pa je na ogled postavil tudi likovna dela učencev, ki so nastala pod njegovim mentorstvom pri pouku likovne umetnosti.

Prvič vsi bratje na eni razstavi

O razstavi, ki ponuja vpogled v likovno ustvarjalnost vseh treh bratov in nas popelje od resnobnih portretov do hudomušnih karikatur, na katerih so upodobljeni znani Slovenke in Slovenci, predvsem pa tudi mnogi znani obrazi z blejskega konca in okolice, za kontrast pa so poskrbela dela gorjanskih šolarjev, je spregovoril mlajši Primož. Z razlogom, kot je sam dejal. »Ko me je v začetku leta poklical Jernej Brence in me vprašal, ali bi bratje Poklukar v okviru festivala razstavili svoje karikature, me je pošteno stisnilo iz dveh razlogov. Prvič, ker sam že kakšnih deset let nisem naredil kakšne kvalitetne karikature, saj mi primanjkuje časa, ker se v popolnosti posvečam svojemu pedagoškemu delu, in drugič, ker zelo dobro poznam svoja brata in sem vedel za njun odgovor, da onadva ne potrebujeta nobene reklame, da rišeta zase in seveda po naročilu, javno pa se ne bi predstavljala.«

Očitno je bil prepričljiv in tudi v razmišljanju jasen, saj pravi, da likovni ustvarjalci črpajo iz družbe iz svoje okolice, zato pride čas, da v ta prostor tudi vračajo, na primer s tako razstavo. Sam je poleg nekaj svojih starejših del tokrat z veseljem pokazal tudi rezultate pedagoškega dela, in sicer skulpture in portrete, ki so jih šolarji izdelovali po znanih portretih iz zgodovine slikarstva. »Prvič razstavljamo vsi trije skupaj, sem pa predvsem vesel, da so tu izjemna dela obeh bratov. Samo poglejte barvne Matjaževe karikature ali pa Manco Košir, ki jo je narisal Jole (kot se podpisuje in kličejo Jožeta, op. a.).«

Športnika in karikaturista

Že v osnovnošolskih letih sta bila tako Matjaž kot Jože odlična risarja, njun talent je že takrat opazil slikar Ciril Kraigher in je obema svetoval likovno izobraževanje, a ju je pot popeljala v vrhunski šport, najprej smučarske teke, nato biatlon.

Danes Jože dela v Slovenski vojski na Pokljuki, Matjaž pa je samostojni podjetnik in se preživlja z risanjem karikatur, ki jih ljudje naročajo za različne priložnosti. »Prav zato, ker se s tem preživlja, marsikdaj naročilo za karikaturo predam bratu,« v duhovitem tonu doda Jože in pove, da sta oba že dovolj prepoznavna, da tudi naročil ne manjka. Povesta, da sta samouka, da že od malega rišeta, Jože pa se spominja, kako so športniki vsako leto dobili knjižico s portreti športnikov. Iz tistih portretov sta ob prostem času začela delati karikature.

»Počasi se učiš tehnike risanja, uporabe barv in podobno. Seveda pa moraš z leti razviti svoj lastni slog,« poudarja Matjaž in dodaja, da sta si z bratom stilsko kar podobna, Jože pa pravi, da je brat nekoliko bolj iskriv, zato so morda njegove karikature še bolj živahne, gredo »v ekstreme«.

Brata, oba izjemna mojstra karikatur, vprašam, kako narisati in karikirati obraz nekoga, ki je lep kot iz računalnika, naj bo to ženska ali moški, ko se je težko orientirati na kakšno posebnost. »Naročniku svetuješ drugega karikaturista,« v duhovitem tonu izstreli Jože in nadaljuje, da se ženskam po navadi naredi malo ožji pas in poudarjeno oprsje, pa je v redu, hkrati pa izvem, kako se je že obema zgodilo, da sta koga preveč karikirala in mu oziroma ji podoba ni bila preveč všeč. »Že se je zgodilo, da je bila na karikaturi poudarjena neka napaka na obrazu, ki sicer v naravi ni tako vidna in je sicer delovala simpatično. Naročniku možu in gostom je bila zelo všeč, slavljenka pa je s svoje petdesetletnice užaljena odšla domov,« pojasnjujeta brata in dodata: »Vas ne bi bilo težko narisati, imate poudarjene obrvi, izstopajoč nos, velike oči. Z lahkoto bi vas narisala.«

Da je pri njiju talenta zgolj tri odstotke, vse ostalo pa je trdo delo, se pošalita. Da gre res zgolj za šalo, se lahko prepričate v preddverju Festivalne dvorane ves čas trajanja Festivala Bled.