Po peklenskih stopnicah do nebes

Včasih pot do nebes ni prav nič rajska. To sta na svoji koži občutila tudi Matjaž Rozman in Jaka Stare z Bleda. Maja sta se kot prva slovenska gasilca podala na najvišjo vertikalo v Evropi v okviru tekmovanja Stairways to Heaven (Stopnišče do nebes). Premagati sta morala 4261 »peklenskih« stopnic, da sta prišla do »nebes«.

Bled – Matjaž Rozman, 28-letni poklicni gasilec, in Jaka Stare, 26-letni inženir strojništva, sta gasilca Prostovoljnega gasilskega društva Bled že od dvanajstega leta starosti. V zadnjem letu sta se posvetila tekmovanjem na izzivih po stopnicah, kjer dokazujeta svojo vzdržljivost in predanost.

Matjaž se je lani prvič udeležil teka na Kristalno palačo v Ljubljani, tovrstne preizkušnje, ki vključujejo tudi športne discipline, pa so hitro postale zanimive in zabavne tudi Jaki. Prvo večje tekmovanje, na katero sta odšla skupaj, je bilo lani v Italiji pri Gardskem jezeru, kjer so morali tekmovalci v popolni gasilski opremi preteči petsto metrov in premagati šeststo stopnic, priključeni na izolirni dihalni aparat. »Kljub zahtevnosti sva se na vrhu odločila, da to ne bo najino zadnje tekmovanje,« je dejal Jaka. Lani sta odpotovala še v Zagreb na izziv, ki je potekal v najvišji tamkajšnji stolpnici s 666 stopnicami.

Nepredstavljivih 4261 stopnic

Njuna naslednja postaja je bila Švica, kjer je najvišja vertikala v Evropi. Maja letos sta se kot prva slovenska gasilca udeležila ene najzahtevnejših preizkušenj Stairways to Heaven oziroma Stopnišče do nebes, ki poteka v mestu Quinto. Tekmovanje obsega 4261 stopnic, ki sledijo tirnicam žičnice in vodovodnim cevovodom do hidroelektrarne. Povprečen naklon je 71 odstotkov, največji pa kar 89 odstotkov. »Nepredstavljivih 4261 peklenskih stopnic na skoraj dva tisoč metrov visok hrib – izziv, ki ga je težko opisati,« je navedel Matjaž Rozman. Tekmovanje je potekalo v dveh dneh, prvi dan za tekače, drugi dan za gasilce, ki so morali biti v polni gasilski opremi, težki približno dvajset kilogramov. Vključuje ognjevarno obleko za notranje požare, čevlje, rokavice, gasilsko čelado in izolirni dihalni aparat.

Progo sta si ogledala na fotografijah in si ob tem mislila, da izziv verjetno ne bo pretežak. »Tokrat sva se že drugič uštela, ko sva sodila le po fotografijah – prvič v Italiji, drugič v Švici. Ko sva progo zagledala v živo, je bila videti preprosto zastrašujoča,« je prve občutke ob pogledu na stotine kamnitih stopnic strnil Rozman.

Vročina, utrujenost, krči

Kljub dvomu, ali sta fizično sploh dovolj pripravljena za tak izziv, sta vzpon premagala v uri in 19 minutah, kar je nekoliko prej od zastavljenega časa ura in pol. Med 128 gasilci s celega sveta sta se uvrstila na 28. mesto. »V Švico sva šla predvsem zaradi nove izkušnje in druženja. Najin cilj je bil doseči vrh, kar verjetno brez redne priprave in treningov ne bi bilo mogoče. Pri drugih izzivih sva resno tekmovala za čim boljši čas,« je povedal Jaka Stare.

Njuna strategija je bila enotna: vzpenjati se počasi in v enakomernem tempu, brez ustavljanja. »Največji izziv zame je bila neznosna vročina, saj se v gasilski obleki, ki ni namenjena takim okoliščinam, tako rekoč kuhaš. Ob fizičnem je bil psihični napor še večji. Če bi se vmes ustavila, bi težko nadaljevala. Nekateri gasilci proge niso dokončali,« je dodal Stare.

Stopnicam ni bilo videti konca, nekaj časa sta hodila pokončno, nato nagnjeno in na koncu tudi po vseh štirih. »Motivacija je bila ključna. Eden drugega sva nenehno spodbujala. Do polovice stopnic je šlo dokaj brez težav, nato pa so noge postajale vse težje, utrujenost in vročina pa vse bolj izraziti in neznosni. Naklon se je povečeval. Pri meni so se pojavili krči tik pod vrhom, pri zadnjih šeststo stopnicah. Stisnila sva zobe ter se borila za vsako stopnico, za vsak višinski meter,« se spominja Rozman.

Kakšni pa so občutki, ko premagaš 4261 peklenskih stopnic in dosežeš nebesa? »Celo pot trpiš, a ko prideš na vrh, občutiš izjemno zadoščenje. To je prava zmaga,« je zatrdil Jaka, Matjaž pa dodal: »Vsekakor je vredno že zaradi osupljivega razgleda. Naslednje leto greva ponovno, tokrat s ciljem, da izboljšava svoj osebni čas na uro in deset minut.«

Proti novim izzivom

Naslednji izziv ju čaka septembra v Radovljici na tekmovanju gasilskih veščin (Firefighter Combat Challenge), oktobra gresta ponovno v Italijo ob Gardsko jezero, kjer bosta skušala izboljšati svoj lanskoletni čas 12 minut, ter v Mezzano, kjer bo potekalo ekipno štafetno tekmovanje. Zaključila bosta decembra v Zagrebu.

»Običajno tekmujeva posamično, zato se meriva tudi med seboj. Kdo je boljši, je odvisno od proge in počutja.« V Švici sta bila izenačena, v Italiji je bil lani boljši Matjaž, letos v Kristalni palači Jaka. »Razlike so sicer minimalne, le pet do deset sekund. Tekmovanja v Zagrebu in Ljubljani so dobrodelne narave, kar je dodana vrednost,« sta ob robu še povedala blejska gasilca, ki bosta tekmovala, vse dokler bosta imela željo, voljo, moč v nogah ter fizično in psihično kondicijo.